Podnebni svet o podnebnih tveganjih in pripravi strategije prilagajanja

Podnebna tveganja v različnih sektorjih

Dr. Janez Berdavs z Direktorata za okolje, naravo in podnebje je predstavil pripravo Strategije prilagajanja podnebnim spremembam ter ocene podnebne ranljivosti in tveganj. Pristojna resorna ministrstva so jih pripravila po enotnih izhodiščih, ki temeljijo na petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ob strokovni podpori Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Med ključnimi tveganji so poplave, tudi urbane, suša, vročina in vročinski valovi, intenzivne padavine, neurja, močan veter, požari, plazovi in pozeba. Njihovi vplivi segajo na številna področja, od zdravja prebivalstva in delovanja infrastrukture do gospodarstva ter upravljanja naravnih virov.

V energetiki so izpostavljena tveganja za električna omrežja zaradi neurij in vetra ter za obratovanje elektrarn zaradi toče in strele. Morebitni izpadi električne energije lahko vplivajo tudi na druge sektorje, zlasti na delovanje zdravstvenih ustanov.

V zdravstvu so pomembna tveganja, povezana z vročinskimi valovi, pregrevanjem urbanih območij in obremenitvami ranljivih skupin, pa tudi zanesljiva oskrba bolnišnic z električno energijo.

V prometu težave povzročajo poplavljanje cest, plazovi in visoke temperature, ki vplivajo na vzdržljivost vozišč in železniške infrastrukture.

V gospodarstvu podnebna tveganja vplivajo na delovne pogoje, stroške poslovanja in dobavne verige. Slovensko gospodarstvo je zaradi mednarodne trgovinske povezanosti izpostavljeno tudi posledicam suš in drugih ekstremnih vremenskih pojavov v tujini.

Kmetijstvo ogrožajo predvsem suša, toča, spomladanska pozeba ter širjenje bolezni in škodljivcev.

Pri upravljanju voda so pomembna tveganja poplav, suš in sprememb vodnih režimov. Manjši pretoki in višje temperature vodotokov lahko otežijo hlajenje termoelektrarn in jedrske elektrarne.

V mestih so v ospredju vročinski valovi, urbane poplave in zanesljiva oskrba s pitno vodo, poplave in plazovi pa ogrožajo tudi kulturno dediščino.

Na obalnih območjih pa dodatno tveganje predstavljata dvig morske gladine in močnejše delovanje morja.

Priprava strategije in dolgoročna tveganja

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam bo določila usmeritve za prilagajanje do leta 2050. Podnebne projekcije in ocene tveganj se bodo posodabljale najmanj vsakih deset let. Za obravnavo tveganj v posameznih sektorjih bodo odgovorna pristojna resorna ministrstva, Ministrstvo za okolje in prostor pa bo usklajevalo pripravo strategije.

Vzporedno nastaja pravilnik o regionalnih akcijskih načrtih prilagajanja. Krepitev zmogljivosti državnih, regionalnih in lokalnih deležnikov podpira tudi projekt LIFE4ADAPT, ki bo potekal do leta 2032.

Člani Podnebnega sveta so opozorili, da je treba pri načrtovanju prilagajanja upoštevati tudi dolgoročna tveganja, ki morda niso v celoti zajeta v uporabljenih podnebnih projekcijah. Med drugim so razpravljali o možnosti večletnih suš, povezanih s spremembami atlantskega meridionalnega prevrnitvenega kroženja, ter njihovih možnih posledicah za polnjenje vodonosnikov in oskrbo z vodo. Predlagali so tudi presojo občutljivosti strategije na uporabljene predpostavke.

V razpravi so poudarili pomen ocenjevanja finančne škode zaradi podnebnih sprememb, saj lahko ti podatki pomagajo pri vključevanju prilagajanja v druge javne politike in načrtovanju javnih financ. Izpostavili so še povezovanje regionalnih akcijskih načrtov s prostorskim načrtovanjem ter potrebo po strategijah prilagajanja, ki upoštevajo posebne geografske in poselitvene značilnosti mest.

Spremljanje izvajanja podnebnih ukrepov

Podnebni svet je obravnaval tudi Poročilo o blaženju podnebnih sprememb in Poročilo o izvajanju NEPN. Člani so izrazili pričakovanje, da bo poročilo o blaženju pripravljeno v zakonsko določenem roku. Strokovno mnenje bodo pripravili po prejemu njegovega osnutka.

Pri obeh poročilih so poudarili, da spremljanje ne sme ostati zgolj na ravni skupnih emisij, temveč mora vključevati tudi pregled izvajanja konkretnih ukrepov. Na gibanje emisij lahko namreč močno vplivajo posamezni dogodki, na primer zaprtje večjega industrijskega obrata, zato sami skupni podatki ne pokažejo nujno dejanskega napredka pri izvajanju podnebne politike.

Člani so napovedali nadaljnje spremljanje vladnih ukrepov in odločitev, ki vplivajo na podnebno politiko, med drugim sprememb okoljskih dajatev in subvencij za razogljičenje. V razpravi o cenah goriv so poudarili pomen pojasnjevanja vpliva razmer na mednarodnih trgih in vloge prehoda na nizkoogljične vire pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.

Ob razpravi o nedavnem dogodku v Državnem svetu, na katerem so bila izražena stališča, ki nasprotujejo prevladujočim znanstvenim ugotovitvam o podnebnih spremembah, so se člani zavzeli za proaktivno izobraževanje in ozaveščanje. Dogovorili so se, da bodo ob predstavitvi Poročila o blaženju podnebnih sprememb v Državnem zboru pripravili izobraževalni dogodek o podnebnih spremembah za politične odločevalce.