Minister Cigler Kralj: Doseženi dogovor omogoča stabilno podporo slovenskemu kmetijstvu po letu 2027

Osrednja vsebina ministrskega zasedanja je bil predlog uredbe za prihodnjo skupno kmetijsko politiko (SKP). Ministri so soglasno potrdili kompromisne rešitve predsedstva. Te med drugim vključujejo opredelitev kmeta in aktivnega kmeta, položaj mladih kmetov, nezavezujočo naravo nacionalnih priporočil Evropske komisije (EK) ter večjo izbirnost ukrepov SKP. Predlog prinaša tudi večjo prožnost pri oblikovanju zelene arhitekture SKP, dohodkovnih plačilih, vezanih podporah, naložbenih ukrepih ter podpori organizacijam proizvajalcev in kriznim mehanizmom.

Minister je kompromisni predlog ocenil kot ustrezen, saj zajema številne rešitve v smeri poenostavitev in večje prožnosti za države članice.

»Za Slovenijo je ključno, da prihodnja SKP ohrani močno podporo kmetijstvu ter hkrati zagotovi dovolj prožnosti za države članice pri oblikovanju ukrepov glede na njihove nacionalne posebnosti. Enako pomembno je nadaljnje zmanjševanje administrativnih bremen za kmete, saj morajo biti ukrepi enostavni in izvedljivi v praksi. Med prednostnimi nalogami ostajata tudi podpora mladim kmetom in generacijska prenova, ob tem pa mora SKP še naprej prispevati k prehranski varnosti EU in zanesljivi oskrbi prebivalcev s kakovostno hrano,« je poudaril minister.

Države članice bodo tudi v prihodnje ukrepe lahko prilagajale svojim potrebam. Predlog uredbe hkrati ohranja ključne instrumente podpore za kmete, vključno z dohodkovnimi plačili, podporo mladim prevzemnikom, plačili za območja z naravnimi omejitvami ter naložbenimi podporami za krepitev konkurenčnosti in odpornosti kmetijstva.

Minister Janez Cigler Kralj je ob tem poudaril: »Doseženi dogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju prihodnje skupne kmetijske politike. Slovenija je bila doslej in bo tudi v prihodnje konstruktiven sogovornik, ki ob širši perspektivi poudarja posebnosti našega kmetijstva. Za nas je ključnega pomena, da nova ureditev ohranja dovolj prožnosti za prilagajanje ukrepov nacionalnim potrebam, hkrati pa zagotavlja podporo generacijski prenovi, prehranski varnosti, odpornosti kmetijstva in razvoju podeželja.«

Minister je še izpostavil, da ustrezno ravnovesje med skupnim evropskim okvirom in prožnostjo držav članic omogoča učinkovitejše doseganje skupnih ciljev. Ob tem je poudaril, da bosta opredelitev aktivnega kmeta in možnost višjega dohodkovnega plačila na površino (DABIS) prispevali k bolj ciljno usmerjenim podporam za zagotavljanje prehranske varnosti, medtem ko bodo poenostavitve in večja izbirnost ukrepov zmanjšale administrativna bremena za kmete in upravičence.

Ministri so se seznanili s poročanjem EK o aktualnih vprašanjih mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi in se v razpravi osredotočili na boljše izkoriščanje mreže trgovinskih sporazumov EU za odpiranje novih izvoznih priložnosti za agroživilski sektor ob zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in zaščite evropskega kmetijstva. Minister Cigler Kralj se je zavzel za uravnotežen pristop k mednarodni trgovini, ki združuje odprtost trgov in večjo konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja z učinkovito zaščito kmetov, zlasti v občutljivih sektorjih. Poudaril je pomen doslednega spoštovanja standardov EU, učinkovitega nadzora nad uvozom ter zaščite geografskih označb.

V sklopu ribiških točk je Svet EU dosegel politični dogovor o ribolovnih možnostih za prihodnje leto (2027) za Baltik.

Svet EU je izvedel tudi priprave na letno zasedanje Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (angleško International Commission for the Conservation of Atlantic Tuna – ICCAT), ki bo potekalo sredi novembra na Portugalskem.

Obravnavanih je bilo več točk, med drugim skupna izjava Višegrajske skupine ter Bolgarije, Hrvaške, Romunije in Slovenije o potrebi po učinkovitem odzivu na ravni Unije na naravna in tržna neravnovesja v kmetijstvu ter skupna izjava o krepitvi boja proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano.

Slovenija se je pridružila pobudi Avstrije za zmanjšanje administrativnih bremen kmetov v okviru integrirane statistike kmetij od leta 2030 ter pobudi Luksemburga ob pojavu bakterije Xylella fastidiosa. Naša država se je pridružila tudi pobudi Francije k zaščiti sektorja ribištva in akvakulture v trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami, zlasti glede ustrezne obravnave občutljivih proizvodov in zagotavljanja skladnosti uvoženih proizvodov z okoljskimi in zdravstvenimi standardi EU.

Ob pobudi Francije in Portugalske za krepitev odpornosti evropskega kmetijstva na podnebne spremembe je Slovenija poudarila pričakovanje, da bo Evropska komisija v okviru delovnega programa za leto 2027 pripravila konkretne predloge za učinkovitejšo rabo vode in obvladovanje vročine v kmetijstvu.

Minister se je ob robu zasedanja srečal z italijanskim ministrom za kmetijstvo, prehransko suverenost in gozdarstvo Francescom Lollobrigido. Pogovorila sta se o aktualnih izzivih kmetov na obmejnem območju. Ministra sta dogovorila nadaljnje korake. Srečal se je tudi s poljskim ministrom za kmetijstvo in razvoj podeželja Stefanom Krajewskim. Pogovorila sta se o prihodnji SKP po letu 2027, podpori prašičerejskemu sektorju ter izvajanju uredbe EUDR. Ministra sta se dogovorila o nadaljnji izmenjavi dobrih praks med državama.