Stanje v zvezi z virusom Shamonda-like v Sloveniji
Francoski primer je prva potrjena okužba z virusom pri človeku. Ni še znano, kako se je virus prenesel na človeka, po mnenju francoskih organov gre najverjetneje za okužbo prek pika krvosesne mušice iz rodu Culicoides. Kljub potrditvi primera pri človeku DSNB in NIJZ ugotavljata, da na podlagi do sedaj razpoložljivih podatkov virus ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.
V Sloveniji je bil v začetku oktobra potrjen prvi primer virua Shamonda-like (SHLV) pri govedu. Do sedaj so bili vzorci za preiskave odvzeti pri govedu s kliničnimi znaki. Do 22. oktobra 2026 je bil virus SHLV-EU1 potrjen v treh obratih na območju občin Žalec, Cerklje na Gorenjskem in Gornja Radgona. Virus se med živalmi prenaša s krvosesnimi mušicami.
Na sestanku je bilo ugotovljeno, da ima Nacionalni veterinarski inštitut razvito laboratorijsko diagnostiko za SHLV, vključno za molekularno opredelitev variante EU1 in EU2. Prav tako je bilo potrjeno, da ima Slovenija vzpostavljen monitoring prisotnosti krvosesnih mušic, ki se pojavljajo predvsem v poletnih mesecih, s padcem temperatur pa se njihova aktivnost zmanjša.
Pregledani so bili tudi javno dostopni podatki za sosednje države. V Avstriji je bil SHLV prvič dokazan sredi avgusta (Predarlska, Zgornja Avstrija), po navedbah avstrijske Agencije za zdravje in varnost hrane pa se je okužba nato razširila na skoraj vso državo, pretežno pri govedu. V Italiji je bil SHLV-EU1 potrjen v pokrajinah Trento in Bolzano (12 od 28 preiskanih rej, avgust–september). Za Hrvaško in Madžarsko javno dostopnih potrditev do 22. oktobra ni bilo mogoče najti. Ker bolezen ni prijavljiva, to ne pomeni, da virus ni prisoten.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) bo uvedla preiskavo vzorcev zdravih živali na SHLV, ki se vzamejo v okviru spremljanja bolezni modrikastega jezika pri govedu, in vzorcev, ki se jemljejo pri prijavah abortusov ter v okviru pasivnega spremljanja.
UVHVVR rejce ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, predvsem ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti živali krvosesnim mušicam, ter k pozornemu spremljanju zdravstvenega stanja živali. Za SHLV so značilni predvsem povišana telesna temperatura, driska, splošna prizadetost in zmanjšana mlečnost, abortusi. Ob pojavu kliničnih znakov naj se obrnejo na svojega veterinarja.
Trenutno ni dokazov, ki bi kazali na to, da se virus lahko prenese na ljudi z uživanjem hrane. Prav tako mleko in meso okuženih živali ter proizvodi iz njih po trenutno dostopnih informacijah ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi.
Ne glede na pojav SHLV NIJZ ogroženim skupinam (predvsem osebam z motnjo imunosti in nosečnicam) enako kot doslej odsvetuje uživanje termično neobdelanega mleka zaradi drugih zdravstvenih tveganj, povezanih z uživanjem surovega, nepasteriziranega mleka.