Sedlarjevo srečanje: Umetna inteligenca v prostoru - podpora stroki, odgovornost ostaja pri ljudeh

V Ljubljanskem Centru Rog potekalo 37. Sedlarjevo srečanje z naslovom »Ko preteklost sreča prihodnost: umetna inteligenca v urbanizmu in prostorskem načrtovanju«. Srečanje je bilo namenjeno razmisleku o možnostih, ki jih nove tehnologije prinašajo za načrtovanje in urejanje prostora, ter vprašanjih odgovornosti, preglednosti in zanesljivosti njihove uporabe.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je v uvodnem nagovoru poudaril, da prostorsko načrtovanje neposredno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Od prostorskih odločitev so odvisni dostopnost stanovanj in storitev, mobilnost, gospodarski razvoj, varovanje naravnih virov ter prilagajanje podnebnim spremembam.

Umetna inteligenca na tem področju odpira nove možnosti za analizo velikih količin podatkov, spremljanje stanja prostora, učinkovitejše postopke in boljše vključevanje javnosti. Ob tem je državni sekretar opozoril, da mora njena uporaba temeljiti na strokovnosti in odgovornosti.

»Prostorskih odločitev namreč ni mogoče prepustiti algoritmom. Mesta, naselja in krajina so odraz družbenih vrednot, kulture ter potreb ljudi. Zato mora umetna inteligenca podpirati strokovno presojo, odgovornost za odločitve pa ostaja pri ljudeh,« je poudaril Lovšin.

Izpostavil je tudi prostorsko razsežnost razvojnih prednostnih nalog vlade: decentralizacije, debirokratizacije in skladnega regionalnega razvoja. Učinkovitejši postopki, dostopnejše storitve in močnejša regionalna središča so pomembni za kakovostno življenje v vseh delih Slovenije. Na ministrstvu zato poudarjamo pomen jasnih in preglednih postopkov, kakovostnih prostorskih podatkov ter sodelovanja s stroko. Digitalne tehnologije lahko te cilje podprejo, če jih uporabljamo odgovorno, pregledno in v korist skupnosti.

Lovšin je ob 70-letnici Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije društvu čestital ter se njegovim članicam in članom zahvalil za prispevek k razvoju stroke in kakovostnemu urejanju prostora. Poudaril je, da tudi ob tehnološkem napredku v središču načrtovanja ostaja človek, kakovosten prostor pa nastaja s sodelovanjem različnih strok in dialogom z javnostjo.

Jubilejna podelitev mednarodne nagrade Maks Fabiani

Državni sekretar nagovoril tudi udeležence 10. jubilejne podelitve mednarodne nagrade Maks Fabiani, namenjene izjemnim dosežkom na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja.

Ob tej priložnosti je poudaril pomen strokovnega znanja, ustvarjalnosti in dolgoročne vizije pri oblikovanju mest, naselij in krajine. Prostorske odločitve imajo dolgotrajne posledice, zato morajo temeljiti na odgovornem usklajevanju različnih interesov. Posebej je izpostavil pomen študentskih priznanj, ki dajejo prostor novim idejam in mladim strokovnjakom.

Državni sekretar je čestital vsem nagrajenkam in nagrajencem ter se društvu, žiriji in avtorjem zahvalil za prispevek k razvoju kulture prostora ter kakovostnejšemu, vključujočemu in trajnostnemu okolju.

Na 10. podelitvi nagrade Maks Fabiani, so bili nagrajeni:

• Nagrada Maks Fabiani: delo »Supermesto: Vizija mesta Ljubljana 2045«, ki ga je pripravila delovna skupina v sestavi Rok Žnidaršič, Tjaša Ficko, Katarina Konda, Karmen Žirovnik, Mojca Gabrič in Polona Filipič Gorenšek z Mestno občino Ljubljana ter sodelujočimi strokovnjaki in udeleženci delavnic.
• Priznanje Maks Fabiani: »Atlas slovenskih krajin«, projekt prenove in digitalizacije regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji, pod vodstvom Mojce Golobič s soavtorji.
• Študentsko priznanje: Urša Švagelj za magistrsko nalogo »Postopki umeščanja protipoplavnih ukrepov na območju Občine Izola«.
• Študentsko priznanje: Lara Korošec, Tinkara Urbančič, Rebeka Seljak, Natan Pertot, Kaja Križ, Stanislav Rudenko in Enej Kobal za delo »Ljubljanica: povezava, identiteta, habitat – prostorske vizije razvoja mesta ob reki«. dupps.si

Na Sedlarjevem srečanju sta društveni priznanji prejela tudi mag. Miran Gajšek, ki je postal častni član društva, in dr. Mojca Šašek Divjak, ki je prejela diplomo društva za opravljanje posebnih nalog.