Poročilo o stanju notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji za leto 2025
Poročilo o stanju notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji za leto 2025, s katerim se je Vlada RS seznanila 15. oktobra 2026, prikazuje razvoj sistema NNJF, oceno delovanja notranjih kontrol in upravljanja tveganj ter stanje, organiziranost in učinkovitost notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Izpostavlja predvsem sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju in obvladovanju tveganj, delovanju notranjih kontrol ter kadrovski zasedenosti in strateški vlogi notranje revizije ter opredeljuje ključne izzive in potrebne ukrepe za nadaljnji razvoj in izboljšanje celotnega sistema NNJF.
Poročilo ugotavlja, da sistem notranjega nadzora javnih financ kljub več kot dvema desetletjema razvoja še ni dosegel ustrezne stopnje razvitosti in polnega delovanja.
Na področju upravljanja in notranjih kontrol ostajajo ključni izzivi nejasna razmejitev pristojnosti in odgovornosti, zastarel ali neusklajen normativni okvir, formalno upravljanje tveganj, neažurni registri tveganj in načrti integritete ter neenotno izvajanje in dokumentiranje notranjih kontrol. Pomanjkljivosti se kažejo tudi pri upravljanju javnih sredstev, projektov in javnega naročanja, finančnem nadzoru ter opredeljevanju merljivih ciljev in kazalnikov uspešnosti.
Na področju notranjega revidiranja se nadaljujejo negativni kadrovski trendi, zlasti naraščanje števila enoosebnih služb in pomanjkanje ustreznih kompetenc, kar omejuje njihovo neodvisnost, strateško vlogo in dodano vrednost. Za izboljšanje sistema je treba okrepiti odgovornost in podporo poslovodstva, razvijati funkcije druge linije, zagotoviti jasnejše pristojnosti ter tveganja in stroškovno učinkovite notranje kontrole vključiti v vsakodnevno poslovanje vseh ravni organizacije.
Potrebni so tudi učinkovitejša razporeditev in povezovanje notranjerevizijskih zmogljivosti, večja usmerjenost revizij v ključna tveganja, sistemske vzroke nepravilnosti in smotrnost poslovanja ter doslednejše izvajanje zunanjih presoj kakovosti in revizijskih priporočil.
Poročilo poudarja še pomen tesnejšega sodelovanja med poslovodstvom, organi nadzora, notranjo revizijo in drugimi funkcijami nadzora ter prehod k usklajenemu in integriranemu zagotavljanju zagotovil, ki temelji na skupnem obvladovanju tveganj, usklajenem načrtovanju nadzornih aktivnosti in izmenjavi informacij ter podpira boljše strateško odločanje, nenehno izboljševanje poslovanja in učinkovitejšo porabo javnih sredstev.