Čezmejno sodelovanje za prilagajanje podnebnim spremembam v porečju Save
Udeleženci zaključne konference o pripravi Strategije prilagajanja na podnebne spremembe v savskem bazenu | Avtor: Ministrstvo za okolje in prostor
Za Slovenijo je strategija pomembna, saj Sava povezuje slovenski alpski in predalpski svet s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Spremembe vodnega režima in njihove posledice presegajo državne meje, zato prilagajanje zahteva sodelovanje na ravni celotnega porečja. Strategijo je pripravila Mednarodna komisija za Savski bazen (ISRBC) v okviru programa Sava and Drina River Corridors Integrated Development Program (SDIP), ki ga podpirata Svetovna banka in Globalni sklad za okolje (GEF).
»Mednarodno in čezmejno sodelovanje pri pripravi strategije s podporo Svetovne banke za naslavljanje skupnih problemov ob skupnem porečju je največja dodana vrednost projekta,« je povedal dr. Mitja Bricelj.
Namen strategije je vzpostaviti skupni okvir za prilagajanje podnebnim spremembam na ravni celotnega porečja ter opredeliti akcijski načrt za izvajanje izbranih ukrepov. S tem naj bi okrepili sposobnost držav za odzivanje na spremembe vodnega režima, zmanjšali ranljivost vodnih virov in ekosistemov ter izboljšali odpornost dejavnosti, odvisnih od vode.
»Pri tem je bistveno, da se prilagajanje ne načrtuje samo znotraj državnih meja. Ukrep v zgornjem delu porečja lahko vpliva na poplavno ogroženost, razpoložljivost vode ali ekološke razmere v dolvodnih državah,« je dodal dr. Mitja Bricelj.
Skupni pristop omogoča usklajevanje ukrepov, izmenjavo podatkov in preprečevanje nasprotujočih si rešitev. Pri pripravi strategije so sodelovale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija kot pogodbenice Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, strokovne skupine ISRBC, nacionalne institucije in drugi deležniki. Takšno sodelovanje je pomembno tudi za razvoj projekta Krško–Zagreb, namenjenega povečanju vodne, prehranske, energetske in transportne varnosti na čezmejnem območju Save med Slovenijo in Hrvaško.