Obisk slovenske skupnosti v Mendozi

Državna sekretarka se jim je zahvalila, da tisoče kilometrov stran že več generacij ostajajo zvesti domovini svojih prednikov ter požrtvovalno delajo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradicij.

V Mendozi, približno tisoč kilometrov zahodno od Buenos Airesa, živi po ocenah do 800 Slovencev in njihovih potomcev. Društvo Slovencev v Mendozi je bilo ustanovljeno leta 1949 in že več kot 75 let povezuje tamkajšnje rojake ter skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in običajev. Danes šteje okoli 130 odraslih članov, v njegove dejavnosti pa so vključeni tudi otroci. V okviru društva že vse od začetka deluje pevski zbor, več kot 25 let Slovenski mendoški oktet, dejavni so tudi folklorna skupina Mendoški nageljni s podmladkom Nageljčki ter mladinski, planinski in likovni odsek. Skupnost pripravlja številne kulturne, družabne in športne dogodke, med katerimi ima posebno mesto tradicionalno martinovanje. Od leta 2022 v Mendozi hkrati z martinovanjem potekajo tudi vseslovenska srečanja, ki povezujejo slovenske rojake iz različnih delov Argentine, prireditev pa postaja zanimiva tudi za Slovence v matični domovini.

Še pred večernim dogodkom v slovenskem domu se je dr. Jaklitsch srečala s predstavniki dveh ključnih stebrov slovenske skupnosti v Argentini – vere in jezika.

Sestanku z dušnim pastirjem v Mendozi, mladim duhovnikom Gašperjem Maukom, ki od lani skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev v tem mestu, sta se pridružila mlada semeniščnika slovenskih korenin iz Buenos Airesa, ki v argentinskem semenišču v Mendozi študirata bogoslovje. Mauko je predstavil svoje delo ter vse, kar je uspel postoriti v kratkem času v Mendozi. Njegova zavzetost daleč presega naloge dušnega pastirja ter je za tamkajšnjo skupnost neprecenljiva. Poseben poudarek daje delu z mladimi in krepitvi povezav med različnimi slovenskimi skupnostmi v Argentini. Kot je dejal, so te vedno manjše, tudi duhovnikov je vedno manj, zato bo v prihodnje potrebno še poglobiti sodelovanje, ki je pomembno pri ohranjanju slovenske identitete. S semeniščnikoma Erikom Oblakom, ki prihaja iz Našega doma San Justo, in Tomažem Groharjem iz slovenskega doma Pristava je državna sekretarka spregovorila o možnosti, da bi bila po posvetitvi v duhovnika napotena v slovensko skupnost. O tem bo na koncu odločal njuna redovna skupnost, si pa sama to vsekakor želita, saj čutita globoko hvaležnost in dolg do skupnosti, ki jima je tako veliko dala.

Na sestanku z učiteljicami slovenske osnovne šole Sv. Cirila in Metoda, ki jih vodi Sofija Štumbergar, je beseda tekla predvsem o tem, kako jim lahko država Slovenija oziroma urad pomagata pri soočanju z njihovim glavnim izzivom – učenjem otrok, ki na šolo vse bolj prihajajo brez predznanja slovenskega jezika. V vedno več družinah namreč ne govorijo več slovensko. Želijo si več strokovne pedagoške pomoči iz Slovenije, v vseh oblikah, dovolj spodobnih, novim potrebam prilagojenih učbenikov, prav posebna želja skupnosti pa tudi je, da bi med njih vsaj za kakšno leto prišla učiteljica iz Slovenije, po možnosti z znanjem španščine ali celo nekdanja članica skupnosti v Argentini. To bi bilo za njih same in predvsem za otroke neprecenljivo. Kljub vsem izzivom so bile optimistične – učencev imajo dovolj, več kot 30, po večletnem premoru zadnja leta ponovno deluje celo srednješolski tečaj, so povedale. Državna sekretarka se jim je iz srca zahvalila za njihovo dragoceno delo in požrtvovalnost ter jim zagotovila vso pomoč.

Tudi predsednik društva Slovencev v Mendozi Tine Šmon je v svojem nagovoru zbranim na večernem srečanju zatrdil, da je njihova skupnost »skupnost, ki raste in ustvarja ter ob spoštovanju svojih korenin stopa v prihodnost«. Po pandemiji koronavirusa, ko so njihove dejavnosti v veliki meri zamrle in niso bili prepričani, ali jim jih bo uspelo obnoviti, lahko danes »ponosno povemo, da nam je uspelo«, je dejal in se ob tem zahvalil za vso podporo urada, ki je ključnega pomena za vse, kar delajo.

Državna sekretarka je na slovesnosti je tudi podelila priznanje urada šoli svetega Cirila in Metoda ob 75-letnici delovanja. Pri tem se je zahvalila učiteljicam za predano delo, saj so te ne da bi pomislile na plačilo, desetletja vsako soboto krepile ljubezen do slovenskega sveta in naroda, ki so jo otroci prinašali iz družin, odstirale lepote slovenske kulture in pisane besede”.

Mendoščani so ob visokemu obisku iz Slovenije sicer pripravili krasen kulturni program. Otroci šole svetega Cirila in Metoda so pozdravili državno sekretarko ter predstavili šolo, sledil je nastop folklorne skupine Mendoški nageljni ter mendoškega okteta in pevskega zbora pod vodstvom Diega Pereza. Tako eni kot drugi vsakič znova navdušijo s svojo kakovostjo. Ob koncu programa se je zboru pridružila tudi sama državna sekretarka in skupaj z njimi zapela zimzeleno Dan ljubezni. Večer je minil v prijetnem druženju in pogovoru v slovenskem jeziku ter argentinskih emapanadas, ki so jih spekle članice skupnosti.

Čez dan je državna sekretarka v okviru svojega kratkega obiska v Mendozi obiskala Kolegij Antona Martina Slomška. Z vodstvom te zasebne šole in njene ustanoviteljice, Fundacije SLO, v kateri so izključno ljudje slovenskih korenin, se je pogovarjala o delovanju kolegija in o finančnih težavah, v katerih so se znašli v zadnjih letih – predvsem zaradi globalnih demografskih trendov, saj je otrok vse manj, ter hude gospodarske in finančne krize, v kateri se je pred štirimi leti znašla Argentina. Potem ko so člani fundacije v minulih 15 letih v šolo vložili ogromno dela, skrbi in tudi lastnega denarja, ji zdaj grozi celo zaprtje.

Kolegij deluje v okviru argentinskega šolskega sistema ter izvaja osnovnošolski program. Šolo in vrtec skupaj obiskuje okoli 84 otrok, od katerih jih je približno tretjina slovenskega rodu. V pouk so vključene vsebine o Sloveniji in slovenski kulturi, deluje pa tudi pevski zbor, ki poje slovenske pesmi. Obe dejavnosti sofinancira urad. V vrtcu popoldne poteka tudi brezplačen program za otroke iz socialno šibkejših družin.

Državna sekretarka je poleg tega obiskala uspešno slovensko družinsko podjetje Bajda, ki deluje že 75 let in zaposluje 33 ljudi. Tam so jo zelo lepo sprejeli, ji razkazali svoje obrate ter ji predstavili, kaj in kako delajo, da že desetletja tako uspešno poslujejo. Podjetje se ukvarja s predelavo lesa ter izdelavo parketa, stopnic, sodov in drugih lesenih izdelkov.

Obiskala je tudi prostore častnega konzulata RS v Mendozi ter se sestala s sedanjim častnim konzulom Jožetom Šmonom in njegovim naslednikom – uradno na imenovanje čaka že dolgo časa, a naj bi se formalni postopki zdaj vendarle bližali koncu –, nečakom Pavlom Šmonom. Državna sekretarka se je gospodu Jožetu zahvalila za vse dosedanjo delo, z bodočim častnim konzulom pa sta se pogovarjala tudi o krepitvi njegove vloge na področju gospodarskih povezav.