Novi mentorski program za lažji začetek poklicne poti medicinskih sester
Novi mentorski program (WHO/Europe – predstavitev mentorskega programa 17. septembra 2026 (v angleščini) je nastal v okviru evropskega projekta Nursing Action (v angleščini), ki ga financira Evropska unija (EU), izvaja pa Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (WHO/Europe) v sodelovanju z dvajsetimi državami članicami EU, med njimi tudi Slovenijo.
Projekt Nursing Action je usmerjen v reševanje ključnih kadrovskih izzivov v zdravstveni negi. Njegovi cilji so povečati privlačnost poklica, izboljšati delovne pogoje, preprečevati izgorelost ter prispevati k dolgoročnemu ohranjanju zaposlenih v zdravstveni negi. Posebno pozornost namenja razvoju ukrepov, ki temeljijo na dokazih, krepitvi mentorstva, strokovnemu razvoju in izmenjavi dobrih praks.
Aktivno sodelovanje Slovenije
Slovenija je aktivno sodelovala pri oblikovanju in pilotnem preizkušanju novega mentorskega programa. Slovenski strokovnjaki so s svojimi izkušnjami in povratnimi informacijami prispevali k razvoju vsebin, zato je program posebej primeren za uporabo v slovenskem zdravstvenem okolju.
V pilotnem preizkušanju je sodelovalo 153 mentorjev in medicinskih sester na začetku poklicne poti iz devetih držav. Njihove izkušnje so prispevale k oblikovanju praktično uporabnih gradiv, ki upoštevajo vsakodnevne izzive mentorstva v zdravstvenih zavodih.
Celovita podpora
Posebnost novega programa je, da vključuje dve vzporedni in medsebojno povezani izobraževanji – eno za mentorje in drugo za medicinske sestre na začetku poklicne poti. Vsako izobraževanje obsega šest vsebinskih modulov, ki vključujejo strokovne in praktične vodnike, kratke izobraževalne videoposnetke, refleksivne vaje ter druga orodja za kakovostno izvajanje mentorstva.
Program temelji na štirih ključnih stebrih: strokovni podpori, razvoju kompetenc, psihološki varnosti in lažjem vključevanju novih zaposlenih v delovno okolje. Medicinskim sestram na začetku poklicne poti pomaga razvijati strokovne kompetence, klinično presojo, samozavest in samostojnost pri delu. Mentorjem pa ponuja usmeritve za ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, podajanje konstruktivnih povratnih informacij ter podporo pri postopnem prevzemanju poklicne odgovornosti.
Poseben poudarek je namenjen psihološki varnosti, odprti komunikaciji in vzpostavljanju zaupanja med mentorjem in mentorirancem. Kakovostno mentorstvo tako ne prispeva le k lažjemu prehodu v samostojno delo, temveč tudi k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, njihovemu dobremu počutju in dolgoročnemu ohranjanju kadrov v zdravstveni negi.
Izkušnje slovenskih medicinskih sester
WHO/Europe je v posebnem prispevku predstavil tudi izkušnje slovenskih medicinskih sester Melise Veberič in Nataše Kreft iz Murske Sobote, ki sta sodelovali pri pilotnem preizkušanju programa.
Melisa Veberič je kot medicinska sestra na začetku poklicne poti poudarila pomen podpore izkušenega mentorja pri soočanju z novimi kliničnimi situacijami, sprejemanju odločitev in razvijanju samozavesti. Njena mentorica Nataša Kreft, ki ima več kot 20 let izkušenj v zdravstveni negi, pa je izpostavila pomen spodbudnega učnega okolja, v katerem lahko novi zaposleni brez strahu postavljajo vprašanja, izražajo pomisleke in se učijo iz izkušenj.
Njuni izkušnji potrjujeta, da je kakovostno mentorstvo obojestranski proces, ki spodbuja strokovno in osebno rast tako mentorirancev kot mentorjev.
Več o njunih izkušnjah je na voljo v prispevku WHO/Europe (v angleščini).
Mentorska gradiva bodo na voljo tudi v slovenskem jeziku
Mentorski komplet in izobraževalna gradiva (v angleščini) bodo prevedena v slovenski jezik in objavljena na spletni strani Ministrstva za zdravje, v okviru Sektorja za kadre v zdravstvu. S tem bodo strokovna gradiva, praktični vodniki in izobraževalni videoposnetki dostopni zdravstvenim zavodom, mentorjem in medicinskim sestram na začetku poklicne poti po vsej Sloveniji.
Gradiva bodo lahko pomembna podpora zdravstvenim zavodom pri sistematičnem uvajanju novih zaposlenih, razvoju mentorskih kompetenc in oblikovanju spodbudnega delovnega okolja.
Krepitev mentorstva kot ena od strateških usmeritev Slovenije
Razvoj kakovostnega mentorstva je skladen z usmeritvami Strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev 2026–2036 (pdf, 2,1 MB), ki med pomembnimi ukrepi posebej izpostavlja krepitev mentorstva ter ustrezno uvajanje zdravstvenih delavcev ob prvi zaposlitvi oziroma prehodu na novo delovno področje.
Strategija predvideva tudi redna usposabljanja mentorjev in pripravo jasnih usmeritev za izvajanje mentorstva v zdravstvenih zavodih. Novi program WHO/Europe lahko s svojimi vsebinami in praktičnimi orodji pomembno prispeva k uresničevanju teh ciljev.
Sodelovanje Slovenije pri razvoju programa in njegova nadaljnja uporaba v slovenskem zdravstvenem prostoru predstavljata pomemben korak h krepitvi strokovne podpore zaposlenim, izboljšanju delovnih pogojev in dolgoročnemu zagotavljanju stabilnega kadra v zdravstveni negi.