In memoriam: dr. Ema Umek (1929–2026)

Ema Umek se je rodila 14. aprila 1929 v Ljubljani. Po končani gimnaziji je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študirala zgodovino in leta 1952 diplomirala. Po kratkem obdobju poučevanja na kamniški gimnaziji se je leta 1953 zaposlila v Državnem arhivu Ljudske republike Slovenije, kjer je zaznamovala več desetletij razvoja slovenske arhivske stroke. Med letoma 1984 in 1988 je arhiv, ki se je tedaj imenoval Arhiv Socialistične republike Slovenije, tudi vodila kot direktorica.

Pomemben pečat je pustila na področju strokovnega in znanstvenega dela. S področja zgodovine in arhivistike je objavila več člankov in razprav, med drugimi: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici 18. stol. (1956), Kuga na Štajerskem 1679–1683 (1958), Trgovski promet po Savi v 18. stol. (1964), Doneski k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri (1957), Kmetijska družba na Kranjskem (1962), Katalog dokumentov za kmečke upore (1973), Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem območju (1975) in druge.

Posebno mesto v njenem opusu zavzemajo dela s področja arhivistike, med njimi prispevki k razvoju arhivske službe, strokovni vodniki in katalogi ter sodelovanje pri številnih pomembnih publikacijah. Med najpomembnejše »projekte« njene kariere velja uvrstiti vodnik po matičnih knjigah na območju Slovenije (3 zvezki, 1972−1974) in vodnik po župnijskih arhivih na območju Slovenije (2 zvezka, 1975), saj je bila pri obeh gonilna sila in sourednica. Po upokojitvi je v začetku devetdesetih let 20. stoletja na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze doktorirala iz arhivistike na podlagi disertacije Erbergi in dolski arhiv, ki je izšla tudi v tiskani obliki.

Bibliografija Eme Umek sicer obsega preko 150 naslovov, med njimi pa poleg številnih uredniških projektov, arhivskih vodnikov, inventarjev, poročil, enciklopedičnih in leksikalnih gesel ter teoretičnih prispevkov s področja arhivistike najdemo tudi več tehtnih zgodovinskih študij. V 70. in 80. letih 20. stoletja je kot soavtorica pripravila nekaj odmevnih arhivskih razstav, prav tako je svoje odlično poznavanje (starejšega) arhivskega gradiva razdajala v projektih z drugimi arhivi, muzeji in inštituti doma in v tujini.

Bila je pobudnica evidentiranja za slovensko zgodovino pomembnega gradiva v tujih arhivih, za kar je pripravila načrt in evidentiranje sprva tudi vodila. Leta 1976 je postala članica ekspertne skupine za dunajske arhive pri izvajanju pogodbe z Avstrijo o vračanju arhivskega gradiva v Jugoslavijo oziroma Slovenijo.

Bila je med ustanovitelji stanovskega glasila Arhivi, kjer je bila prva glavna urednica, in zbirke Viri. Veliko časa in znanja je posvetila izobraževanju arhivskih delavcev, teoretičnemu in praktičnemu razvoju arhivske stroke. Sodelovala je pri pripravah na uvedbo študijskega predmeta arhivistika na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in po uvedbi študija (1978/79) je na fakulteti eno desetletje tudi poučevala. Kot predavateljica arhivistike je svoje bogato znanje prenašala na mlajše generacije zgodovinarjev in arhivistov.

Za prispevek k razvoju osrednjega slovenskega državnega arhiva je leta 1987 prejela državno odlikovanje Red dela z zlatim vencem. Verjetno pa so ji bile ljubše počastitve, ki ji jih je pripravilo Arhivsko društvo Slovenije, katerega ustanovna članica (1954) je bila. Ob obletnicah svojega delovanja ji je za delo v društvu in prispevek k razvoju arhivske službe podelilo priznanji v letih 1984 in 1994, leta 1996 je postala njegova častna članica, tri leta pozneje je kot posebna številka revije Arhivi izšel bogat zbornik ob njeni sedemdesetletnici. Leta 2006 je med prvimi prejela še najvišje priznanje v arhivski stroki – Aškerčevo nagrado za življenjsko delo.

Ob njenem slovesu se spominjamo predane strokovnjakinje, raziskovalke in učiteljice, ki je s svojim delom pomembno prispevala k razvoju slovenske arhivistike, varovanju pisne kulturne dediščine ter razumevanju slovenske zgodovine.

Dr. Eme Umek se bomo sodelavke in sodelavci Arhiva Republike Slovenije spominjali s hvaležnostjo in z občudovanjem njene predanosti delu v arhivu.