Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Spletno ribarjenje je najpogostejša kibernetska grožnja zaposlenim v EU

Tri četrtine zaposlenih v Evropski uniji (EU) so se pri delu že srečali s kibernetskimi grožnjami. To kaže raziskava Eurobarometra, izvedena med 25.747 zaposlenimi v vseh 27 državah članicah med 27. aprilom in 8. majem 2026. V mesecu kibernetske varnosti z nizom kratkih videov opozarjamo na najpogostejše grožnje in predstavljamo preproste ukrepe za varnejšo uporabo digitalnih storitev.
Grafika z logotipoma Republike Slovenije in URSIV ter napisoma »Ne hitite. Preverite, preden kliknete.« in »Nujnost je pogosto past.« Ob besedilu je ikona ščita s kljukico, ki simbolizira varnost.

Preden kliknete na povezavo v elektronskem sporočilu, preverite pošiljatelja in morebitne znake spletnega ribarjenja. Sporočila, ki zahtevajo nujno ukrepanje, so lahko poskus prevare.

Skoraj trije od štirih zaposlenih so se srečali s sumljivimi elektronskimi sporočili, sporočili ali povezavami na delovnem mestu. Raziskava je pokazala, da je spletno ribarjenje (phishing) najpogostejša kibernetska grožnja, saj ga je zaznalo 39 odstotkov vprašanih zaposlenih.

Spletno ribarjenje ostaja ena najpogostejših metod kibernetskih napadalcev. Ti se pogosto predstavljajo kot banke, dostavne službe, državni organi ali celo sodelavci, njihov cilj pa je pridobiti gesla, podatke o plačilnih karticah ali druge občutljive informacije.

Tveganje lahko bistveno zmanjšamo z nekaj preprostimi previdnostnimi ukrepi. Preden kliknete povezavo ali odprete priponko, preverite pošiljatelja sporočila, bodite pozorni na slovnične napake in nenavadne zahteve, gesel ne vnašajte prek povezav iz elektronskih sporočil, ob najmanjšem dvomu pa pristnost sporočila preverite po drugi komunikacijski poti.

Najboljša obramba pred ribarjenjem je previdnost. Nekaj sekund za preverjanje sporočila lahko prepreči krajo podatkov, finančno škodo in druge neprijetne posledice.

Video: Ne ugriznite v vabo

Animirani video ozavešča o nevarnostih spletnega ribarjenja (phishinga). Prikazuje, kako spletni goljufi z lažnimi elektronskimi sporočili in ustvarjanjem občutka nujnosti poskušajo uporabnike prepričati v klik na škodljive povezave ali razkritje občutljivih podatkov.

Video opozarja na pomen preverjanja dejanskega naslova pošiljatelja, sumljivih povezav in drugih znakov prevare. Poudarja, da lahko nepremišljen klik povzroči krajo podatkov in gesel ali izgubo nadzora nad uporabniškimi računi.