Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch obiskala slovenske šole in domove v Buenos Airesu

Obiskala je dve slovenski šoli in dva slovenska domova ter se v Slovenski hiši srečala s predstavniki različnih slovenskih organizacij, učitelji in mladimi. Spremljala jo je veleposlanica Republike Slovenije v Buenos Airesu Tina Vodnik.

Dopoldne je najprej obiskala Slovensko Pristavo v Castelarju, kjer so jo – poleg predsednice društva Andreje Zupan Magister, Andrejke Papež, voditeljice tamkajšnje sobotne šole dr. Franceta Prešerna, ter drugih aktivnih članov društva in učiteljev – pričakali številni navdušeni otroci, ki so jo pozdravili s cvetjem, recitacijo Prešernove pesmi Vrba ter petjem slovenske himne in ljudskih pesmi.

Prešernova šola deluje že več kot 70 let in je s 43 učenci trenutno največja slovenska šola v Argentini. Državna sekretarka je obiskala učence vseh razredov, si ogledala, kaj se učijo, jih razveselila z darilci in se pogovorila z njihovimi učiteljicami. Še posebej veselo je bilo pri pouku folklore, ki je po novem eden od učnih predmetov, saj se otroci skozi ples učijo tudi o slovenskih pokrajinah, običajih in navadah. Spoznala je tudi skupino odraslih, večinoma špansko govorečih partnerjev argentinskih Slovencev, ki na Pristavi obiskujejo začetni tečaj slovenščine.

Obisk je nadaljevala v Slovenskem domu San Martín, kjer so jo otroci znova pričakali s čudovitim, zelo čustvenim in slovensko obarvanim kulturnim programom. Tudi v tem domu je državna sekretarka obiskala prav vse razrede tamkajšnje Rožmanove šole ter si vzela čas za pogovor z učenci in učiteljicami. Ta šola je sicer z okoli 20 učenci manjša od Prešernove, a kljub temu polna življenja, veselja do učenja in ljubezni do domovine.

Sledila sta še ogled doma ter pogovor z njegovim predsednikom Marjanom Boltežarjem, voditeljico šole Alejandro Saši Podržaj ter drugimi vidnimi člani doma. Ta sicer deluje že 65 let, medtem ko se šola bliža 75. obletnici delovanja. Čeprav se Slovenski dom San Martín podobno kot drugi slovenski domovi sooča z upadanjem članstva, tudi zaradi selitev v Slovenijo, in še posebej z zmanjševanjem števila mladih, jim je v zadnjih letih uspelo temeljito prenoviti šolske prostore in urediti otroško igrišče. Med drugim imajo aktiven pevski zbor, prirejajo številne kulturne prireditve in ne manjka jim načrtov za naprej.

Po obisku obeh domov je državna sekretarka popoldanski program nadaljevala v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Čeprav so glavna zbirališča Slovencev v Buenos Airesu danes domovi, Slovenska hiša ostaja osrednje stičišče slovenske skupnosti, saj tam med drugim domujejo njena krovna organizacija Zedinjena Slovenija, Slovensko dušno pastirstvo, ki skrbi za versko in duhovno oskrbo skupnosti, Slovenska kulturna akcija ter Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki predstavlja nekakšno nadaljevanje sobotnih osnovnih šol.

V Slovenski hiši se je najprej srečala s predstavnikoma Slovenskega dušnega pastirstva, delegatom Francijem Cukjatijem in duhovnikom Robertom Brestom, nato pa s predstavniki različnih odsekov Slovenske kulturne akcije, ki že več kot 70 let povezuje intelektualce, literate, kulturnike in umetnike slovenskega rodu po vsem svetu. Seznanili so jo s svojim delovanjem, ki je danes bistveno manj obsežno kot pred desetletji, podobno pa velja tudi za članstvo v slovenskih društvih.

Še posebej SKA pesti upadanje znanja slovenščine med pripadniki skupnosti, selitev številnih ustvarjalcev v Slovenijo ter dejstvo, da se način življenja, navade in interesi ljudi spreminjajo. Kot se je izrazil urednik revije Meddobje Tone Mizerit, »so za vse nagrade, ki jih prejemamo danes, zaslužni naši predniki«.

Sledil je obisk srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, kjer so dijaki državno sekretarko toplo sprejeli ter jo navdušili s svojim poznavanjem slovenske književnosti, zgodovine in geografije, s svojo ustvarjalnostjo in tudi z nadvse okusnimi štruklji in potico. Maturanti oziroma abiturienti tega tečaja vsako leto tradicionalno obiščejo Slovenijo in se udeležijo mladinske poletne šole slovenskega jezika, kar finančno podpira tudi Urad.

Tečaj sicer letos obiskuje skupno 56 dijakov, medtem ko ga je pred desetletji obiskovalo 200 dijakov in več. A ne le število dijakov, tudi njihovo znanje slovenščine je iz leta v leto slabše, je opozorila voditeljica tečaja Julka Furlan. Njihova glavna naloga je tako ugotoviti, kako slovenski jezik približati novim generacijam, pouk prilagoditi njihovemu znanju ter poskrbeti, da se bodo v šoli počutili sprejete in se bodo z veseljem učili. Za to bo med drugim nujna prenova učnih vsebin in gradiv, učitelji pa bodo potrebovali strokovno pomoč, saj učenje slovenščine kot tujega jezika terja specifično znanje in pristope.

Pogovor s predstavniki mladine iz slovenskih domov ter Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze (SDO-SFZ), ki je sledil, je prinesel kar nekaj svežih idej o tem, kako več mladih pritegniti v društveno življenje in k učenju slovenščine, kako zagotoviti, da bodo radi in v večjem številu prihajali v domove, ter predvsem, kako doseči, da bodo jezik, kulturo in vrednote svojih staršev čutili kot svoje in se z njimi identificirali.

Državna sekretarka se je nato z minuto molka in polaganjem cvetja poklonila spominu na rojake, ki jim je posvečena spominska plošča v Slovenski hiši, dan pa zvečer sklenila s srečanjem z vodstvom Zedinjene Slovenije in vseh domov v Buenos Airesu.

Tudi to srečanje je bilo namenjeno predvsem pogovoru o tem, kako lahko skupaj čim bolje odgovorijo na izzive, s katerimi se danes sooča slovenska skupnost – zdaj že tretja in četrta generacija potomcev Slovencev, ki so v Argentino prišli po drugi svetovni vojni. Državna sekretarka je poudarila, da so pred skupnostjo velike naloge in težke odločitve, ki jih bodo morali sprejeti sami, Urad pa jim bo pri tem stal ob strani in jim pomagal. Nekaterih procesov preprosto ni mogoče ustaviti, treba pa se jim je prilagoditi, da skupnost lahko obstane.