Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch na praznovanju 70-letnice Našega doma v San Justu

Ob tej priložnosti je v imenu ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko podelila več priznanj urada posameznikom in organizacijam, ki pomembno prispevajo k ohranjanju slovenstva v Argentini. Pred tem se je dopoldne srečala s predstavniki Slovenskega podpornega društva Triglav v Buenos Airesu.

Osrednji del nedeljskega programa je bil namenjen praznovanju 70-letnice Našega doma v San Justu, ki je z okoli 900 člani največji in eden najbolj dejavnih slovenskih domov v Argentini. Pod okriljem doma delujejo Balantičeva šola, pevski zbor, folklorna skupina Mladika, mladina ter mladci in mladenke, društvo upokojencev Slovenski kotiček, pastoralni svet in druge skupine, ki skrbijo za bogato kulturno, družabno in športno življenje. Posebno mesto ima sobotna slovenska šola, v kateri se slovenskega jezika učijo že pripadniki četrte generacije. Trenutno ima okoli 30 učencev. V zadnjem letu je ponovno uspešno zaživela tudi gledališka dejavnost, kar so na nedeljski slovesnosti dokazali z odlično predstavo Moja čudovita dama, prirejeno po delu Georgea Bernarda Shawa, v režiji Ivane Tekavec.

Jubilejno praznovanje se je začelo v stolnici v San Justu, kjer sicer vsako nedeljo poteka slovenska maša, tokrat pa je bila cerkev še posebej polna. Kar precej ljudi si je za to posebno priložnost nadelo slovenske narodne noše. Sledila je slovesna sveta maša, ki jo je z ubranim petjem obogatil mešani pevski zbor San Justo, daroval pa jo je msgr. Jože Plut iz župnije Poljane. Praznovanje se je nadaljevalo v prostorih Našega doma, kjer se je zbralo okoli 300 ljudi. Slovesnost, ki so jo poimenovali »Zvesti našim koreninam, gradimo prihodnost«, je obogatil pester kulturni program, zazvenela je tudi slovenska himna, mize pa so se šibile pod argentinskimi in slovenskimi dobrotami.

Kot je v svojem nagovoru zbranim dejala državna sekretarka, Naš dom 70 let po ustanovitvi stoji pred novimi izzivi. Svet se je spremenil, za današnje otroke je morda Argentina in ne več Slovenija tista, ki jo čutijo kot svojo prvo domovino, španščina pa jim je bližja od slovenščine. A vendarle so ti otroci »veje istega drevesa, drevesa slovenskih korenin«. Tudi zanje slovenski domovi ostajajo domovi in jih želijo ohraniti – na drugačen način, a na istih temeljih vere in ljubezni do Slovenije. Zahvalila se je vsem, po zaslugi katerih Naš dom resnično ostaja dom, ki nesebično delajo za skupno dobro in ljubijo domovino svojih prednikov.

Predsednik Našega doma Marjan Godec je ob tem poudaril, da ohranjanje korenin in gradnja prihodnosti nista dve ločeni nalogi, ampak ravno nasprotno: prihodnost gradimo na tem, kar so nam predali naši predniki, na nas pa je, da znamo nadaljevati njihovo delo, ohraniti njihovo dediščino in jo predati naprej našim otrokom, da bodo tudi oni hodili v dom ter čutili pripadnost skupnosti, veri in Sloveniji. Zahvalil se je vsem, ki s svojim delom in že samo prisotnostjo v domu dajejo »smisel vsemu, kar imamo«, pa tudi Republiki Sloveniji in uradu za vso pomoč in podporo skozi leta.

Državna sekretarka je ob tej priložnosti v imenu ministrice Suzane Lep Šimenko podelila več priznanj Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naš dom San Justo je ob 70-letnici delovanja prejel priznanje za dolgoletno neutrudno povezovanje rojakov v Buenos Airesu in Argentini, ohranjanje slovenske kulture, jezika in identitete ter neomajno zvestobo Sloveniji, Balantičeva šola pa ob 75-letnici priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo ter neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete med mladimi rojaki v Buenos Airesu.

Tedniku Svobodna Slovenija je ob 85-letnici izhajanja urad izrekel priznanje za desetletja ohranjanja slovenske besede, kulture in narodne zavesti, dragocenega spremljanja in zapisovanja življenja slovenske skupnosti v Argentini ter njenega povezovanja. Jure Komar je medtem prejel priznanje za večletno uspešno vodenje Zedinjene Slovenije, tvorno sodelovanje z uradom ter požrtvovalno delo v slovenski skupnosti.

Še posebej čustvena je bila podelitev priznanja Tonetu Oblaku za desetletja nesebičnega dela in predanosti slovenski skupnosti v Buenos Airesu in širše, za neomajno skrb in ljubezen do slovenske besede, kulture in umetniškega ustvarjanja, za izjemen zgled dela za drugega ter za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenstva v Argentini. Leta 1933 v vasi Vrbljene nedaleč od Iga rojeni Tone Oblak, ki je pustil neizbrisen pečat ne le v Našem domu, ampak tudi širše v slovenski skupnosti, priznanja zaradi bolezni ni mogel prevzeti sam, zato ga je državna sekretarka izročila njegovi soprogi in otrokom.

Nedeljo je sicer državna sekretarka začela z obiskom Slovenskega podpornega društva Triglav v Buenos Airesu, ki je nekoč združevalo predvsem slovenske predvojne izseljence s Primorske in njihove potomce, a je skozi desetletja izgubilo tako slovenske vsebine kot tudi večino slovenskih članov in je danes, dobrih 50 let po ustanovitvi, bolj ali manj le še argentinski športni klub, saj razpolaga z obsežnimi športnimi in rekreacijskimi prostori.

Potem ko je pred dvema letoma vodenje kluba prešlo v povsem argentinske roke, se je peščica slovenskih članov, kolikor jih je še ostalo, pod vodstvom Lojzeta Mačka povezala in ustanovila skupino Triglav Cultura, ki skuša klubu zdaj povrniti vsaj nekaj nekdanjega slovenskega duha. Začeli so voditi dialog z vodstvom kluba, ki jim je bilo sprva zelo nenaklonjeno, a se odnosi počasi vendarle izboljšujejo. Pripravili so že kar nekaj dogodkov s slovenskimi vsebinami, prenovili slovenske vitrine na vhodu v klub in dosegli, da smejo za svoje dejavnosti uporabljati jedilnico kluba, a načrtov in izzivov je še veliko.

Želijo si predvsem več dogodkov, od nastopov gostov iz Slovenije do projekcij slovenskih filmov, saj je to predpogoj, da privabijo ljudi. Želijo si tudi okrepiti sodelovanje z drugimi slovenskimi društvi v Argentini in s Slovenijo, predvsem z uradom. Državna sekretarka se jim je zahvalila za vse, kar delajo, in jim zagotovila podporo urada. Med drugim jih je povabila, da se prijavijo na javni razpis urada za leto 2027, ki je ravno zdaj odprt.