Od Čedada prek Špetra do Svetega Lenarta: drugi dan obiska pri Slovencih na Videmskem

Obisk sta sklenili v Svetem Lenartu na spominski slovesnosti, posvečeni msgr. Marinu Qualizzi, zadnjemu beneškoslovenskemu duhovniku, čedermacu, kjer so trg pred cerkvijo poimenovali po njem in se tako poklonili njegovemu dolgoletnemu delu za slovenski jezik in ljudi Benečije.

V izjavi za medije je ministrica Suzana Lep Šimenko izrazila zadovoljstvo nad delovanjem slovenske skupnosti v Videmski pokrajini in njenimi prizadevanji za ohranjanje slovenstva. »Z našo skupnostjo sem zelo zadovoljna. Res se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete,« je poudarila ter kot spodbudno izpostavila naraščajoče zanimanje za učenje slovenskega jezika in pozitivne premike v odnosu lokalnih skupnosti do slovenske manjšine. Ob tem je opozorila na izzive na področju šolstva in duhovne oskrbe ter poudarila pomen doslednega uresničevanja manjšinskih pravic: »Želela bi si, da bi imeli Slovenci na tej strani takšne pravice, kot jih imajo Italijani v Sloveniji.« 

Obisk sta začeli v Čedadu s srečanjem z županom Attiliem Vugo, s katerim sta govorili o položaju slovenske skupnosti in krepitvi čezmejnega sodelovanja. Župan je poudaril pomen dobrih odnosov s Slovenijo ter podprl pobudo za ustanovitev EZTS Skupne doline – Valli Condivise in tesnejše povezovanje območja s Posočjem in Goriško. Ministrica je izpostavila pomen slovenske skupnosti in dvojezičnih napisov ter priložnosti za gospodarsko in turistično sodelovanje. Državna sekretarka pa je spomnila, da je 160. obletnica beneškega plebiscita lahko priložnost za osvetlitev večstoletne prisotnosti Slovencev v Benečiji.

V nadaljevanju sta se na dveh ločenih srečanjih sestali s predstavniki društev, ustanov in organizacij, ki delujejo na Videmskem in se povezujejo v obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji. Na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sta se srečali s predstavniki SKGZ, Kulturnega društva Ivan Trinko, Kulturnega društva Rečan Aldo Klodič, Beneškega gledališča, društva Srebrna kaplja, Novega Matajurja, Zveze slovenskih izseljencev FJK – Slovenci po svetu, čedajske izpostave Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenske kmečke zveze. Na sedežu Sveta slovenskih organizacij (SSO) pa so ju sprejeli predstavniki SSO, Zadruge MOST, Kulturnega društva don Evgen Blanchini in Zveze slovenske katoliške prosvete.

Na sedežu SKGZ so predstavniki predstavili bogato kulturno in društveno življenje v Benečiji ter prizadevanja za ohranjanje slovenskega jezika, narečij in identitete. Opozorili so na demografski upad, zmanjševanje rabe slovenščine in pomanjkanje prostorov za kulturno dejavnost ter poudarili pomen povezovanja s Posočjem, gospodarskega razvoja in turizma za ustvarjanje priložnosti za mlade. Na sedežu SSO so govorili predvsem o vključevanju slovenščine v šole in povečanju obsega pouka; tečaje slovenščine letos obiskuje 350 učencev na sedmih šolah. Izpostavili so tudi pomen sodelovanja s šolami v Posočju ter zagotavljanja verske oskrbe v slovenskem jeziku. Ministrica je poudarila, da so vrata Urada odprta za njihove pobude in da je sodelovanje ključno za prihodnost slovenske skupnosti.

Pot sta nadaljevali v Špetru z obiskom Dvojezične šole Pavel Petričič, kjer sta se z ravnateljem Davidejem Clodigom, predsednikom Zavoda za slovensko izobraževanje Stefanom Predanom in predsednikom sveta zavoda Federicom Dugarom pogovarjali o dvojezičnem izobraževanju in aktualnih potrebah šole. Ideje o šoli so se začele v začetku osemdesetih let. Najprej je vrtec obiskovalo pet otrok, danes pa slovensko-italijansko dvojezično izobraževanje od pomladnega oddelka vrtca do srednje šole prve stopnje vključuje več kot 200 otrok. Šola, ki je leta 2001 postala del državnega sistema, sodeluje tudi s šolami v Sloveniji. Njen ustanovitelj, Zavod za slovensko izobraževanje, danes skrbi za šolske prevoze in poletne aktivnosti ter si kljub naraščajočim stroškom prizadeva ohranjati dostopne cene za družine.

Popoldanski del obiska sta začeli na Stari Gori nad Čedadom, kjer ju je sprejel rektor svetišča, pater Francesco Zoccatelli. Moreno Tomasetig in Sandro Quaglia iz DMO Turizem Benečija sta jima predstavila že začeti projekt, s katerim želijo obiskovalcem približati zgodovino in dediščino tega romarskega kraja, kamor so dolga stoletja prihajali tudi romarji iz Slovenije. DMO ima svoje prostore in sprejemno točko v nekdanji hiši cerkovnika pri vhodu v vas. V okviru projekta načrtujejo razstavo o razvoju Stare Gore od začetkov do danes ter predstavitev življenja frančiškanske skupnosti. Posebna pozornost bo namenjena Starogorskemu rokopisu s konca 15. stoletja, katerega faksimile nameravajo razstaviti v prostoru pod zvonikom. Ministrica se je zahvalila za sodelovanje s slovensko skupnostjo ter prizadevanja za ohranjanje in predstavljanje slovenske dediščine.

V Špetru sta obiskali tudi muzej Slovensko multimedialno okno (SMO), kjer sta najprej spoznali delovanje Inštituta za slovensko kulturo in Planinske družine Benečije. Inštitut z muzejem, Beneško galerijo, jezikovnimi tečaji in kulturnimi dogodki pomembno prispeva k ohranjanju slovenske dediščine, prek DMO Turizem Benečija pa tudi k razvoju turistične ponudbe. Predstavili so jima tudi Brunin kot, prostor pred muzejem, posvečen prvi predsednici Inštituta Bruni Dorbolò. Izpostavili so potrebe po strokovni kadrovski krepitvi, večji prepoznavnosti ter željo po ureditvi kulturnega doma v kletnih prostorih muzeja, knjižnice in prostora za mlade. Planinska družina Benečije je poudarila tesno sodelovanje s Slovenijo, zlasti s Posočjem, ter številne obiskovalce iz Slovenije.

Sledilo je srečanje s predstavnikoma stranke Slovenska skupnost in slovenske komponente Demokratske stranke za Videmsko, ki sta predstavila aktualni položaj in izzive slovenske skupnosti na tem območju. Poseben poudarek sta namenila izobraževanju in njegovemu pomenu za ohranjanje slovenskega jezika ter prihodnost mladih. Poudarila sta tudi skupno skrb za slovensko skupnost ter pomen sodelovanja.

Na občini v Špetru je ministrica pozdravila udeležence javnega posveta o dvojezičnih krajevnih imenih, ki ga je organiziral Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI). Na posvetu so predstavili prve rezultate Delovne skupine za standardizacijo slovenskih krajevnih imen v Italiji ter razpravljali o njihovi dosledni in vidni rabi.

Obisk sta ministrica Lep Šimenko in državna sekretarka dr. Jaklitsch zaključili v Svetem Lenartu, kjer sta se srečali s predsednikom Skupnosti gorskega območja Nadiže in Tera Antoniem Comugnarom ter župani 15 občin, ki sestavljajo skupnost: Špeter, Podbonesec, Sveti Lenart, Srednje, Sovodnje, Grmek, Dreka, Čenta, Fojda, Tavorjana, Bardo, Tipana, Ahten, Neme in Magnano in Riviera. Govorili so o demografskih in razvojnih vprašanjih območja, možnostih za mlade ter priložnostih za čezmejno povezovanje in skupne razvojne projekte. Vsi pa so pohvalili odlično sodelovanje s slovenskimi občinami.

Udeležili sta se čustvene slovesnosti v spomin na msgr. Marina Qualizzo, zadnjega beneškoslovenskega duhovnika oziroma čedermaca, ki je privabila veliko ljudi. Dogodek se je začel v dvorani s predstavitvijo knjige njegovih spominov, nato pa so ob poimenovanju trga pred cerkvijo po msgr. Marinu Qualizzi simbolno odkrili napis z njegovim imenom. S tem so se v njegovem domačem kraju trajno poklonili njegovemu dolgoletnemu delu za slovenski jezik in ljudi Benečije. Qualizza, ki se je poslovil lani, bi 6. oktobra praznoval rojstni dan. Slovesnost je s petjem obogatila skupina Nediški puobi. Že pred dogodkom sta se ob njegovem grobu na tamkajšnjem pokopališču poklonili njegovemu spominu in prižgali svečo.

Dvodnevni obisk je ministrici in državni sekretarki omogočil neposreden vpogled v razmere v različnih delih Videmske pokrajine – od Kanalske doline in Rezije do Terskih in Nadiških dolin. V pogovorih so sogovorniki izpostavljali pomen slovenskega jezika in izobraževanja, možnosti za mlade, razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma ter potrebo po vidni prisotnosti slovenske identitete v prostoru. Prihodnost slovenske skupnosti je tesno povezana z možnostjo, da ljudje v teh krajih ne le ohranjajo svoj jezik in kulturo, temveč v njih tudi živijo, delajo in ustvarjajo svojo prihodnost.