Skupni nadzori ravnanja z izrabljenimi vozili

Inšpekcija je izvedla usmerjeno nadzorstveno akcijo, katere cilj je bil zagotoviti ravnanje z odpadki v skladu z veljavno zakonodajo ter preprečiti opravljanje dejavnosti brez predpisanih dovoljenj in evidenc. Nadzori so bili usmerjeni predvsem v preverjanje zakonitosti izvajanja dejavnosti obdelave, zbiranja in prevoza odpadkov. Posebna pozornost je bila namenjena ugotavljanju primerov, ko zavezanci opravljajo dejavnost obdelave odpadkov brez okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), ter dejavnosti zbiranja ali prevažanja odpadkov brez ustreznih upravnih aktov oziroma vpisov v evidence.

Namen in cilji skupne nadzorne akcije so bili odkrivanje morebitnih primerov nezakonitega zbiranja, skladiščenja, prevoza, razstavljanja in obdelave odpadkov, s posebnim poudarkom na ravnanju z izrabljenimi vozili, ter zagotavljanje zakonitega ravnanja z odpadki. Ker se pri tovrstnih nadzorih pogosto ugotavljajo tudi kršitve predpisov z drugih področij, je sodelovanje različnih nadzornih organov ključnega pomena. Skupni nadzori omogočajo celovitejši pregled nad izvajanjem dejavnosti, učinkovitejše odkrivanje nepravilnosti ter hitrejše in usklajeno ukrepanje pristojnih organov. S tem se krepi nadzor nad ravnanjem z izrabljenimi vozili, varuje okolje ter zagotavlja enake pogoje za vse, ki dejavnosti opravljajo v skladu s predpisi.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) določa, da je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali ga mora zavreči. Motorno vozilo zato ni odpadek že samo po sebi, temveč tak status pridobi šele, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Pri presoji je treba v vsakem posameznem primeru upoštevati vse relevantne okoliščine, predvsem tehnično stanje vozila, namen njegove uporabe oziroma hranjenja ter ravnanje imetnika. Kadar se ugotovi, da vozilo predstavlja izrabljeno vozilo oziroma odpadek, se zanj uporabljajo predpisi s področja ravnanja z odpadki. Tako Uredba o odpadkih na splošno določa, da je odmetavanje odpadkov in njihovo puščanje v okolju ter nenadzorovano ravnanje z odpadki v nasprotju s to uredbo ali zakonom, ki ureja varstvo okolja, prepovedano. Ob tem Uredba o izrabljenih vozilih določa, da mora zadnji imetnik izrabljeno vozilo oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje, ki izvaja tudi prevzem izrabljenih vozil. Zadnji imetnik je določen kot oseba, ki je kot zadnji lastnik vozila vpisana v evidenci registriranih vozil v skladu s predpisom, ki ureja registracijo motornih vozil, in zavrže, želi zavreči ali mora zavreči vozilo kot odpadek.

Pri tovrstnih postopkih mora inšpektor za okolje najprej ugotoviti dejansko stanje in za vsako vozilo presoditi, ali glede na svoje stanje in okoliščine izpolnjuje pogoje za odpadek. Motorno vozilo namreč ni odpadek že samo zato, ker je odjavljeno iz prometa ali se dalj časa ne uporablja. Pri presoji so odločilni predvsem njegovo tehnično stanje, možnost nadaljnje uporabe, namen njegovega hranjenja ter ravnanje oziroma namen imetnika. Vozilo se praviloma šteje za izrabljeno, kadar zaradi svojega tehničnega stanja ni več primerno za uporabo v prometu, kadar je nepopravljivo poškodovano ali kadar je zapuščeno. Status vozila kot odpadka je zato treba ugotavljati za vsako vozilo posebej, pri čemer torej zgolj dejstvo, da vozilo ni registrirano, še ne pomeni, da gre za izrabljeno vozilo.

Če se ugotovi, da odjavljeno vozilo ni izrabljeno in zato nima statusa odpadka, se zanj glede na določbe Zakona o dajatvah za motorna vozila plačuje dajatev. Zavezanec za plačilo dajatve je oseba, ki je kot lastnik vpisana v register motornih vozil. Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo prvič nastane po preteku dveh let od odjave vozila iz prometa in nato vsako leto na datum odjave vozila. Dajatev se preneha plačevati, če se izkaže, da je bilo vozilo predano v razgradnjo v skladu s predpisi o varstvu okolja ali znova registrirano. Dajatev za odjavljeno vozilo se tudi ne plačuje za vozila s statusom starodobnega vozila.

Če se ugotovi, da gre za izrabljeno vozilo oziroma odpadek, pa se uporabljajo predpisi s področja ravnanja z odpadki. Izrabljeno vozilo mora njegov zadnji imetnik oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje. Zbiranje odpadkov lahko opravljajo le ustrezno registrirani zbiralci, za njihovo obdelavo pa je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

V okviru akcije je bilo obravnavanih 16 lokacij po Sloveniji. Inšpekcija za okolje -  IRSOP je zaradi ugotovljenih kršitev v petih postopkih izdala inšpekcijske odločbe, v treh primerih pa so bile odločbe zavezancem izdane že pred začetkom akcije. Ena zadeva je bila odstopljena pristojnemu organu (IRSKGLR) sedem postopkov pa ob koncu akcije še ni bilo zaključnih.

Inšpektorji so med drugim odredili prepoved zbiranja, odlaganja in obdelave odpadkov, odstranitev izrabljenih vozil in drugih odpadkov ter njihovo predajo pooblaščenim izvajalcem. Odrejeni so bili tudi odstranitev neregistriranih in poškodovanih vozil z neutrjenih površin, prenehanje nedovoljene demontaže rezervnih delov ter ukrepi za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin.

FURS je sodeloval pri nadzorih na vseh 16 lokacijah ter izvedel nadzore s področja nenamenske uporabe pogonskih energentov ter dela in zaposlovanja na črno. Ugotovljene so bile tri kršitve s področja dela in zaposlovanja na črno.

IRSKGLR je sodeloval v treh primerih, pri čemer je bil v enem uveden prekrškovni postopek, v drugih pa so potekali oziroma se nadaljujejo postopki v okviru njegove pristojnosti.