Za čistejši zrak pozimi lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem in zamenjavo starih naprav

Dogodek so pripravili Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije. Na kakovost zraka vplivajo tako ravnanje posameznikov kot ukrepi države – od pravilnega kurjenja in izbire kakovostnega goriva do vzdrževanja in zamenjave starih kurilnih naprav ter možnosti pridobitve nepovratnih sredstev.

Zavedanje o vplivu kurjenja na kakovost zraka se povečuje

Raziskava o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka kaže, da se zavedanje o kakovosti zraka in vplivu kurjenja povečuje. Kar 73 odstotkov anketirancev meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, 54 odstotkov jih meni, da zrak onesnažujejo individualna kurišča, 59 odstotkov pa, da ga onesnažuje kurjenje biomase. Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini vprašanih. Hkrati 43 odstotkov anketirancev za ogrevanje uporablja lesno biomaso.

Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci izpostavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav, sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi. 

Pravilno kurjenje zmanjšuje emisije in porabo goriva

V. d. generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje na MOP Štefanija Novak je poudarila, da so mala kurišča v zimskem času še posebej pomemben vir delcev in benzo(a)pirena. V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti Slovenije težje razredči, zato je pravilno kurjenje pomemben prispevek posameznika k čistejšemu zraku.

Redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika je pomembno tako zaradi zmanjševanja emisij kot zaradi varnosti. S pravilnim kurjenjem zmanjšujemo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi, hkrati pa zmanjšujemo porabo goriva in povečujemo požarno varnost.

Država podpira zamenjavo starih kurilnih naprav

Novak je poudarila, da odgovornosti za zmanjšanje emisij ni mogoče prelagati samo na posameznika. V obdobju od septembra lani do septembra letos je bilo prek Eko sklada za zamenjavo kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in ustreznimi kurilnimi napravami na lesno biomaso izplačanih več kot 26 milijonov evrov spodbud, skupaj skoraj 6.000 spodbud.

Pomemben korak je tudi prenos nove evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka v slovenski pravni red. Ta za leto 2030 določa bistveno strožje standarde, med drugim za delce PM10 in PM2,5. »Naslednjih nekaj let ne sme biti obdobje čakanja, ampak obdobje sistematičnega zmanjševanja emisij,« je poudarila Novak.

Projekt Slovenia SupAIR bo okrepil ukrepe za čistejši zrak

Pomemben bo tudi sedemletni projekt Slovenia SupAIR, ki ga je ministrstvo skupaj s 16 projektnimi partnerji uspešno prijavilo v okviru programa LIFE. Evropska komisija bo projekt sofinancirala v 40-odstotnem deležu.

Med drugim so predvidene spremembe in izboljšave na področju dimnikarskih storitev, dodatna usposabljanja dimnikarjev, okrepljeno ozaveščanje o pravilnem kurjenju in kakovostni lesni biomasi, nadgradnja mreže ENSVET ter proučitev dodatnih finančnih instrumentov za zamenjavo starih kurilnih naprav in čistejše načine ogrevanja.

ARSO: mala kurišča so pomemben vir emisij delcev

Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na ARSO je predstavila podatke o kakovosti zraka v Sloveniji in pojasnila, kaj se z onesnaževali dogaja v zimskem času. ARSO kakovost zunanjega zraka spremlja že več desetletij na številnih merilnih mestih po Sloveniji.

Nacionalne emisijske evidence kažejo, da je glavni antropogeni vir primarnih delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, pri čemer ima pomembno vlogo predvsem kurjenje lesa v starejših in manj učinkovitih kurilnih napravah. Mala kurišča so v letu 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Pri tem imajo kurilne naprave na les odločilno vlogo.

Kurjenje lesne biomase pomembno vpliva na slabšo kakovost zraka pozimi

Ugotovitve potrjujejo tudi poglobljene kemijske analize delcev, ki jih ARSO izvaja na različnih merilnih postajah po Sloveniji. Med glavne vire delcev sodijo promet, resuspenzija oziroma dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, anorganski sekundarni delci, povezani predvsem s kmetijstvom, industrijo in prometom, ter zgorevanje lesne biomase.

Prav delež slednjega vira se v času povišanih koncentracij PM10 izrazito poveča, zato je zmanjševanje emisij iz kurjenja lesne biomase eden ključnih ukrepov za nadaljnje izboljšanje kakovosti zraka.

ARSO skrbi za zbiranje, strokovno obdelavo in preverjanje podatkov ter za pravočasno obveščanje in opozarjanje javnosti. Aktualni podatki o kakovosti zraka so na voljo na spletnih straneh ARSO, kjer so poleg meritev objavljene tudi modelske napovedi onesnaženosti zraka. Ob pojavu visokih ravni onesnaževal ARSO izda opozorilo in objavi priporočila za ravnanje.

NIJZ: onesnažen zrak vpliva na zdravje celotnega organizma

Dr. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da smo zunanjemu onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi in vse življenje, vpliv pa je lahko pomemben za zdravje celotne populacije. Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih akutnih in kroničnih bolezni ter k prezgodnji umrljivosti.

Posebej pomembni so delci, ki lahko vplivajo na skoraj vse organe in sisteme v človeškem telesu. Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal in srca in žilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva tudi na nosečnost in razvoj otrok. Delci in onesnaženost zraka kot celota so dokazano rakotvorni in povzročajo raka pljuč. Na NIJZ zato priporočajo redno spremljanje podatkov o kakovosti zraka, rezultatov meritev in napovedi ARSO ter ob epizodah onesnaženosti upoštevanje priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in zaščito zdravja.

Redno vzdrževanje kurilnih naprav je pomembno tudi za požarno varnost

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je pred začetkom kurilne sezone opozoril na pomen preverjanja stanja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Dimnikarska služba s čiščenjem, pregledovanjem in nadzorovanjem teh naprav prispeva k požarni varnosti, varovanju zdravja ljudi, varstvu okolja in učinkoviti rabi energije.

Pred začetkom rednega kurjenja naj dimnikar očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno ustrezno delovanje. Pri kurjenju z biomaso je treba uporabljati ustrezno suho gorivo, pri čemer naj imajo drva, sekanci oziroma druga lesna goriva manj kot 20 odstotkov vlage.

Seznam dimnikarskih služb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco

Neizpravna peč, nepravilno kurjenje ali uporaba vlažnih drv lahko povzročijo nepopolno zgorevanje, pri katerem lahko nastaja nevaren ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku. Te so lahko vzrok za dimniški požar, ki se lahko razširi tudi na ostrešje in celoten objekt. Redno vzdrževanje zato ni zgolj formalna obveznost, temveč eden najpomembnejših ukrepov za varno ogrevanje doma ter preprečevanje požarov in zastrupitev.

Eko sklad in ENSVET pomagata pri izbiri učinkovitejšega ogrevanja

Tjaša Bandelj, koordinatorica Mreže ENSVET na Eko skladu, je predstavila možnosti finančnih spodbud in brezplačnega energetskega svetovanja. Eko sklad prek nepovratnih sredstev podpira zamenjavo starih kurilnih naprav z energetsko učinkovitejšimi ogrevalnimi sistemi, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja in prispevajo k čistejšemu zraku.

Pri odločitvi o zamenjavi stare kurilne naprave je občanom na voljo tudi energetsko svetovanje v mreži ENSVET. Po Sloveniji deluje 60 svetovalnih pisarn, v katerih svetuje več kot 60 usposobljenih energetskih svetovalcev. Ti pomagajo oceniti obstoječe stanje, predstavijo možnosti ogrevanja ter svetujejo pri izbiri ustrezne in energetsko učinkovite rešitve, možnostih uporabe obnovljivih virov energije in pridobivanju finančnih spodbud.

Za zamenjavo stare naprave so na voljo višje spodbude

Pri zamenjavi stare kurilne naprave so spodbude višje kot pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema. Za kotel na lesno biomaso je mogoče pridobiti do 50 odstotkov priznanih stroškov oziroma največ 5.000 evrov, za toplotno črpalko zrak/voda prav tako do 50 odstotkov oziroma največ 4.500 evrov, za toplotno črpalko voda/voda oziroma zemlja/voda pa največ 8.000 evrov.

Učinki spodbud so vidni tudi v številkah. Eko sklad je v zadnjih treh letih spodbudil zamenjavo več kot 32.000 starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso in toplotnimi črpalkami ter za to namenil več kot 103 milijone evrov nepovratnih sredstev.

Zveza potrošnikov: pri nakupu drv in peletov preverimo kakovost

Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije je opozorila tudi na vidik potrošnikov pri izbiri goriva. Pri letošnjem testiranju drv so bila vsa testirana drva suha, kar je dobra novica. Težava ostaja predvsem pri označevanju, saj ponudniki navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, zato potrošnik ponudb težko primerja.

Pri peletih so bili rezultati letošnjega testiranja zelo dobri: od 22 testiranih vzorcev je bil pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso bile presežene vrednosti onesnažil. Sta pa imeli dve vreči sedem oziroma devet odstotkov manj peletov od deklariranih 15 kilogramov. 

Kakovost zraka spremljamo na merilnih postajah

Po novinarski konferenci so si sodelujoči ogledali merilno postajo ARSO na Vojkovi cesti v Ljubljani. Sodelavci ARSO so predstavili, kako se kakovost zunanjega zraka dejansko meri, katere podatke spremljajo merilne naprave in kako se ti podatki uporabljajo pri ocenjevanju kakovosti zraka ter obveščanju javnosti.

Meritve so pomembne za razumevanje tega, kakšen zrak dihamo, hkrati pa omogočajo spremljanje trendov in prepoznavanje obdobij, ko se kakovost zraka poslabša. Aktualne podatke o kakovosti zunanjega zraka in napovedi onesnaženosti ARSO objavlja na svojih spletnih straneh.

Pravilno kurjenje je skupna odgovornost

Sporočilo pred začetkom kurilne sezone je zato preprosto: kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, poskrbimo za vzdrževano kurilno napravo in dimnik ter, kjer je to mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave.

S tem prispevamo k čistejšemu zraku, varujemo svoje zdravje in zdravje ljudi okoli nas ter povečujemo tudi požarno varnost.