Slovenija ohranja 35. mesto na lestvici Globalnega inovacijskega indeksa 2026
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization – WIPO) je objavila Globalni inovacijski indeks (angleško Global Innovation Index – GII) za leto 2026. GII je med vodilnimi mednarodnimi referencami za spremljanje inovacijske uspešnosti in oblikovanje inovacijskih politik. GII v svoji 19. izdaji v hitro spreminjajočem se globalnem okolju primerja 139 gospodarstev na podlagi 79 kazalnikov, združenih v indeks inovacijskih vložkov in indeks inovacijskih rezultatov. Prvi zajema področja institucij, človeškega kapitala in raziskav, infrastrukture, razvitosti trga ter razvitosti poslovnega okolja, drugi pa znanje in tehnološke ter ustvarjalne rezultate. Novost letošnje izdaje je kazalnik neposrednih tujih naložb v nove raziskovalno-razvojne in visokotehnološke projekte.
Slovenija (vsebina v angleščini) se na svetovni lestvici uvršča na 35. mesto, enako kot lani. Na lestvici ji družbo ponovno delata Malezija na 34. in Madžarska na 36. mestu. Med ostalimi sosednjimi državami je Avstrija na 18., Italija na 27. in Hrvaška na 46. mestu. Slovenija je med 39 evropskimi gospodarstvi ohranila 22. mesto, v skupini 54 gospodarstev z visokim nacionalnim dohodkom pa 33. mesto.
Slovenija se tudi letos bolje uvršča pri inovacijskih vložkih kot pri inovacijskih rezultatih. Pri inovacijskih vložkih je v globalnem merilu zdrsnila na 35. mesto, za tri mesta nižje kot lani, pri inovacijskih rezultatih pa ostaja na 38. mestu. GII obenem ponovno ugotavlja, da je skupna inovacijska uspešnost Slovenije skladna s pričakovano ravnjo glede na gospodarsko razvitost države.
Med sedmimi področji GII, kamor se uvrščajo posamezni indikatorji, je Slovenija ponovno najbolje ocenjena na področju infrastrukture (ostaja na 20. mestu), človeškega kapitala in raziskav (24. mesto, lani 26.) ter znanja in tehnoloških dosežkov (ostaja na 27. mestu). Pri človeškem kapitalu in raziskavah ter infrastrukturi se uvršča nad povprečje evropskih gospodarstev in gospodarstev z visokim dohodkom, pri znanju in tehnoloških dosežkih pa nad povprečje gospodarstev z visokim dohodkom, vendar nekoliko pod evropsko povprečje. Najslabše je bila ocenjena na področju razvitosti domačega trga (61. mesto, lani 63.), institucij (51. mesto, lani 41.) in ustvarjalnih dosežkov (47. mesto, lani 53.).
Med posameznimi kazalniki Slovenija najvišje uvrstitve dosega pri številu znanstvenih in strokovnih člankov ter številu izdanih certifikatov ISO 9001 glede na velikost gospodarstva, kjer je pri obeh na 7. mestu, pri kompleksnosti proizvodnje in izvoza na 8. mestu ter pri raznolikosti domače industrije na 9. mestu.
Globalni inovacijski sledilnik 2026 (vsebina v angleščini) letošnje inovacijske trende postavlja v kontekst hitrega razvoja umetne inteligence, ki je prispevala pomemben delež svetovne gospodarske dinamike. Sledilnik za 2026 kaže na nadaljnji, a hkrati upočasnjeni napredek čez inovacijski cikel. Svetovno gospodarstvo je leta 2025 zraslo za približno 3,4 odstotka, visokotehnološki izvoz se je povečal za približno 14 odstotkov in dosegel novo rekordno raven. Njegova rast je bila skoraj trikrat hitrejša od rasti svetovne trgovine. Rast je pomembno spodbujala prav izgradnja zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco. Sledilnik v tem okviru spremlja štiri faze inovacijskega cikla: vlaganja v znanost in inovacije, tehnološki napredek, uporabo tehnologij ter družbeno-ekonomske učinke inovacij.
Za Slovenijo kaže pozitivne premike pri devetih kazalnikih in negativne pri dveh. Med drugim se je na kratki rok število znanstvenih objav povečalo za 1,6 odstotka, naložbe v raziskave in razvoj za 3,3 odstotka, število poslov tveganega kapitala pa za 16,7 odstotka, medtem ko so se mednarodne patentne prijave zmanjšale za 18,6 odstotka. Na področju uporabe tehnologij so se povečali dostop do fiksnega širokopasovnega interneta, pokritost s 5G in uporaba robotov. Produktivnost dela se je povečala za 2,8 odstotka.
Vodilna gospodarstva ostajajo v vrhu, inovacijska vlaganja se krepijo
Vrh svetovne lestvice tudi letos ostaja večinoma nespremenjen. Švica je najbolj inovativno gospodarstvo sveta že 16. leto zapored, sledijo ji Švedska, Združene države Amerike, Republika Koreja in Singapur. Med prvo deseterico so še Združeno kraljestvo, Nizozemska, Finska, Danska in Kitajska. Med prvimi 15 gospodarstvi letos ni novih držav.
Rekordnih 21 gospodarstev letos dosega boljše inovacijske rezultate, kot bi jih pričakovali glede na njihovo stopnjo gospodarske razvitosti. Med gospodarstvi, ki so v zadnjem desetletju najhitreje napredovala po lestvici, so Kitajska, Indija, Vietnam, Turčija, Filipini, Maroko in Indonezija.
Evropa ostaja regija z največjo koncentracijo vodilnih inovacijskih gospodarstev, saj je med prvimi 25 kar 14 gospodarstev. Dvanajst evropskih gospodarstev je letos izboljšalo svojo uvrstitev. Med njimi so Nizozemska, ki se je povzpela na 7. mesto, Avstrija na 18., Italija na 27., Španija na 28. in Litva na 32. mesto.
Globalni inovacijski sledilnik kaže, da so se inovacijska vlaganja po upadu leta 2023 večinoma znova okrepila, vendar je rast pri številnih kazalnikih še vedno počasnejša od dolgoročnega trenda. Svetovni izdatki za raziskave in razvoj so se leta 2024 realno povečali za 4,7 odstotka, pri čemer je Kitajska po skupnem obsegu teh izdatkov nekoliko prehitela Združene države Amerike. Za leto 2025 WIPO ocenjuje 3,3-odstotno rast, za leto 2026 pa 3,6-odstotno rast, pri čemer naj bi svetovni izdatki za raziskave in razvoj dosegli približno 3,4 bilijona ameriških dolarjev.
Naložbe tveganega kapitala so se po vrednosti leta 2025 povečale za približno 28 odstotkov, na 510 milijard ameriških dolarjev, kar je največja letna rast po letu 2021, ob istočasnem zmanjšanju števila poslov za 1,4 odstotka. Naložbe so vse bolj skoncentrirane v področje umetne inteligence, ki je predstavljala 53 odstotkov skupne vrednosti poslov tveganega kapitala leta 2025 in 77 odstotkov v prvi polovici leta 2026. Mednarodne patentne prijave po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov so se povečale za 0,7 odstotka.
V ospredju podjetništvo na področju prebojnih znanstvenih tehnologij
Posebna tema letošnje izdaje GII pod naslovom » Spodbujanje podjetništva na področju prebojnih znanstvenih tehnologij« (angleško Powering Entrepreneurs at the Frontier of Science) obravnava podjetništvo, ki temelji na najnaprednejših znanstvenih in tehnoloških dosežkih in analizira področji, kot so vede o življenju, polprevodniki, robotika, vesoljske tehnologije, energija in napredni materiali. V ospredju je vprašanje, kako lahko zagonska podjetja in podjetja, ki nastanejo na univerzah in raziskovalnih ustanovah, prebojna odkritja pretvorijo v tržne rešitve in nove industrije. Prvič je vključen tudi novi sledilnik zagonskih in odcepljenih podjetij s področja globoke znanosti (angleško Dealroom–WIPO Deep Science Startup Tracker), ki predstavlja prvi globalni pregled tovrstnih zagonskih in odcepljenih podjetij.
Po podatkih WIPO je bilo od leta 2000 ustanovljenih že več kot 30.000 zagonskih podjetij s področja globoke znanosti. Leta 2025 je delež zagonskih podjetij s področja globoke znanosti med novimi podjetji, podprtimi s tveganim kapitalom, dosegel 16 odstotkov. Njihova skupna vrednost je dosegla 7,6 bilijona ameriških dolarjev, za 23 odstotkov več kot leto prej. Leta 2025 so pritegnila 122 milijard dolarjev tveganega kapitala. Največ podjetij s področja globoke znanosti imajo Združene države Amerike, sledita Kitajska in Združeno kraljestvo.
Pomembno vlogo pri razvoju teh podjetij ima tudi intelektualna lastnina. Približno polovica zagonskih podjetij s področja globoke znanosti ima patente (49,7 odstotka), medtem ko je med drugimi zagonskimi podjetji takšnih 15,4 odstotka. Delež podjetij s patenti se z njihovo zrelostjo še povečuje – z 43 odstotkov v zgodnji fazi na 69 odstotkov v poznejših fazah financiranja.
WIPO opozarja, da je za ta podjetja posebej zahtevno prehajanje med raziskavo, dokazom koncepta, pilotnim projektom in komercialno uporabo. Za uspešno rast niso dovolj le dobre raziskave, temveč je potrebno je tudi financiranje skozi različne razvojne faze, dostop do laboratorijev in testnih okolij, učinkoviti sistemi prenosa tehnologij, ustrezna ureditev intelektualne lastnine ter dostop do prvih kupcev in trgov.
GII 2026 je bil predstavljen na dogodku, ki je poleg predstavitve glavnih rezultatov indeksa vključeval tudi razpravo o letošnji izbrani temi, s poudarkom na prehodu znanstvenih odkritij iz laboratorijev v podjetja, proizvode in nove industrije. Med ključnimi izzivi so bili izpostavljeni dolgi razvojni cikli, dostop do financiranja, regulativne ovire ter potreba po tesnejšem povezovanju raziskovalnih institucij, industrije, infrastrukture, kapitala in talentov.
Generalni direktor WIPO Daren Tang je ob izdaji GII poudaril, da letošnje inovacijsko okolje zaznamuje predvsem pospešen vpliv umetne inteligence, ki ni več zgolj ena od prebojnih tehnologij, temveč vse bolj vpliva tudi na sam način inoviranja in ustvarjanja. Ob tem je opozoril na novo generacijo podjetij s področja globoke znanosti, ki znanstvena odkritja prenaša iz laboratorijev na trg in jih razvija v nove industrije na področjih, kot so vede o življenju, vesoljske tehnologije, robotika in energija. Izpostavil je tudi, da glavno sporočilo letošnjega poročila ni več le odpornost inovacij, temveč tudi njihova rast.
Celotno poročilo, podatki po posameznih gospodarstvih, podatkovne zbirke, lestvica inovacijskih grozdov in Dealroom–WIPO Deep Science Startup Tracker so dostopni na spletni strani WIPO (vsebina v angleščini). Na voljo je tudi posnetek dogodka ob predstavitvi (vsebina v angleščini).