Predlogi sprememb na področju visokega šolstva in znanosti

Prilagoditev dinamike financiranja visokega šolstva

Predlog novele Zakona o visokem šolstvu za leti 2027 in 2028 začasno prilagaja dinamiko povečevanja sredstev za študijsko dejavnost. Predlog zagotavlja usklajenost financiranja visokega šolstva z ustavnim fiskalnim pravilom ter evropskimi pravili ekonomskega upravljanja, hkrati pa ohranja stabilno in predvidljivo rast javnih sredstev za visoko šolstvo.

Predlagana sprememba predstavlja uravnotežen odgovor na dva pomembna cilja države: zagotavljanje kakovostnega in razvojno naravnanega visokega šolstva ter odgovorno upravljanje javnih financ. Sredstva za študijsko dejavnost bodo še naprej rasla, prilagoditev za leti 2027 in 2028 pa je sorazmeren in časovno omejen ukrep, ki ne spreminja dolgoročne zaveze države k nadaljnji krepitvi financiranja visokega šolstva.

Predlagana sprememba je časovno omejena in velja izključno za leti 2027 in 2028. Nanaša se na financiranje v prehodnem obdobju po dosedanji ureditvi, medtem ko nova ureditev financiranja visokega šolstva, sprejeta z novim Zakonom o visokem šolstvu (ZViS-1), ostaja nespremenjena in se začne uporabljati leta 2029. Tudi po predlagani spremembi bodo sredstva za študijsko dejavnost še naprej rasla. Financiranje bo še vedno sledilo gospodarski rasti oziroma spremembi bruto domačega proizvoda (BDP), nekoliko prilagojena pa bo dodatna rast deleža sredstev v BDP. Za leti 2027 in 2028 se predvideno letno povečanje deleža sredstev za študijsko dejavnost v BDP začasno spreminja z 0,08 odstotne točke na 0,062 odstotne točke BDP. Pri tem se za neposredno financiranje študijske dejavnosti nameni 0,035 odstotne točke BDP namesto doslej predvidenih 0,053 odstotne točke BDP.

Predlagana sprememba tako sredstev ne zmanjšuje, temveč v dvoletnem prehodnem obdobju nekoliko upočasnjuje njihovo rast. Financiranje drugih zakonsko določenih namenov visokega šolstva ostaja nespremenjeno. Prav tako novela še naprej zagotavlja sredstva za pokrivanje povečanih stroškov dela, ki izhajajo iz novih plačnih sporazumov in sprememb kolektivnih pogodb v javnem sektorju.

Predlagana novela ne posega v temeljne cilje financiranja visokega šolstva, temveč začasno prilagaja časovni načrt povečevanja sredstev v obdobju, ko je treba zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Cilj postopnega približevanja financiranju študijske dejavnosti v višini 1 odstotka BDP ostaja nespremenjen. Predlagana ureditev pomeni zmernejšo rast sredstev v letih 2027 in 2028, dolgoročna razvojna usmeritev financiranja slovenskega visokega šolstva pa ostaja nespremenjena.

Spremembe Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti

Predlog novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti za leti 2027 in 2028 začasno prilagaja dinamiko povečevanja javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Letna rast deleža BDP se v tem obdobju določa v višini najmanj 0,0533 odstotne točke namesto dosedanjih 0,08 odstotne točke.

Predlagana sprememba ne pomeni zmanjševanja sredstev, temveč začasno upočasnitev njihove rasti v obdobju prilagajanja javnofinančnim razmeram. Sredstva se bodo tudi v letih 2027 in 2028 nominalno povečevala, s čimer se ohranjata stabilnost in predvidljivost financiranja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema. Namen spremembe je uskladiti zakonsko določeno dinamiko financiranja z dejanskimi proračunskimi možnostmi države, pri čemer se temeljni cilji sistema ne spreminjajo.

Dolgoročna cilja financiranja ostajata nespremenjena: 1 odstotek BDP za znanstvenoraziskovalno dejavnost in 0,25 odstotka BDP za inovacijsko dejavnost. Po letu 2028 se ponovno uporablja splošna zakonska dinamika povečevanja sredstev za 0,08 odstotne točke letno do doseganja navedenih ciljnih deležev. S tem se ohranja dolgoročna razvojna usmeritev države na področju znanosti, raziskav in inovacij.

Novela za leto 2026 določa tudi, da se za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti zagotovi najmanj 423,38 milijona evrov. Sredstva se zagotavljajo v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost in inovacije, s čimer se zagotavlja jasna in predvidljiva podlaga za financiranje sistema v prehodnem obdobju.

Predlagana ureditev tako ne posega v temeljne razvojne usmeritve financiranja znanosti in inovacij, temveč začasno prilagaja časovni načrt rasti sredstev. Cilj ostaja nadaljnja krepitev javnih vlaganj v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ter postopno doseganje zakonsko določenih ciljnih deležev financiranja.