Minister Cigler Kralj predstavil pobudo za usklajen in učinkovit odziv EU na sušo v kmetijstvu

Minister Cigler Kralj je v imenu Slovenije opozoril na hude posledice dolgotrajne suše in vročinskih valov za kmetijsko proizvodnjo, razpoložljivost krme in dobrobit živali. Izpostavil je, da obseg letošnje škode presega možnosti nacionalnih mehanizmov za obvladovanje tveganj, zato sta potrebna učinkovitejši odziv EU in hitrejša podpora prizadetim kmetom. Ob tem je poudaril:

Ko analiziramo posledice letošnje suše in suš preteklih let, vidimo, da je bil letos prav vročinski stres tisti najbolj uničujoč. Ne toliko suša sama, ampak ekstremno visoke temperature. Vročinski stres, ki vpliva na rastline, se zato mora priznati kot posebna nesreča v kmetijstvu oziroma naravna nesreča. Hkrati v Sloveniji delamo na poenostavitvi in izboljšanju metodologije popisa in ocenjevanja škode. Predlagam, da se v okviru skupnega okvira za podnebno odpornost poudari pomen sredstev za preventivo – za vlaganja v namakalne sisteme, protitočne sisteme, oroševanje in podobno.

Minister je na zasedanju predstavil tri predloge za okrepitev evropskega odziva, in sicer:

1. priznanje vročinskega stresa kot samostojne naravne nesreče v kmetijski zakonodaji EU in kriznih mehanizmih;
2. posodobitev metodologije za izračun izpada dohodka, ki bi omogočila hitrejšo oceno škode in izplačilo podpore že v letu njenega nastanka;
3. ob napovedanem evropskem okviru za podnebno odpornost in upravljanje tveganj zagotovitev dodatne in hitro dostopne namenske podpore za kmetijstvo – ne na račun SKP – za naložbe v namakanje, zadrževanje vode in večjo odpornost na sušo.

V razpravi o SKP po letu 2027 je minister Cigler Kralj pozdravil napredek in poudaril, da morata biti prožnost in poenostavitev izvajanja temeljni načeli prihodnje SKP. Izpostavil je zlasti potrebo po večji prožnosti pri izvajanju dohodkovne podpore za kmete (angleško Degressive Area-Based Income Support – DABIS), zeleni arhitekturi, ukrepu za bolj odporno kmetovanje in shemi za majhne kmetije.

Minister je ob tem poudaril: »Slovenija se zavzema za dogovore, ki bi državam članicam puščali čim več fleksibilnosti in proste roke pri oblikovanju pogojev in ukrepov za naše kmete. Za Slovenijo, ki ima specifično situacijo – manjše kmetije, razdrobljeno kmetijstvo in veliko območij z omejenimi dejavniki – je to izjemno pomembno. Podpiramo tudi vključitev opredelitve aktivnega kmeta. Želimo si, da deluje kot orodje za še bolj ciljno usmerjanje podpor SKP, predvsem tistim, ki pridelujejo hrano, brez ustvarjanja nesorazmernih administrativnih bremen.«

Dodal je, da je nujno tudi zmanjšanje administrativnih bremen in zagotavljanje pravočasne priprave nacionalnega razvojnega programskega dokumenta (NRPP). Slovenija je podprla tudi poziv Belgije k ohranitvi močne, prepoznavne, predvidljive in učinkovite skupne ureditve trgov za sektor sadja in zelenjave tudi v okviru SKP po letu 2027.

Ministri so razpravljali tudi o dolgoročnih vidikih akcijskega načrta EU za gnojila. Minister je poudaril pomen diverzifikacije virov oskrbe, krepitve proizvodnje v EU ter razvoja alternativnih in krožnih virov hranil, ob zagotavljanju ustreznih standardov. Izpostavil je tudi krepitev odpornosti oskrbe, učinkovitejšo uporabo gnojil ter okrepljeno spremljanje in preglednost trga.

V razpravi o razmerah na kmetijskih trgih, na katerih je bil uvodoma prisoten tudi namestnik predsednika vlade Ukrajine za evropsko in evro-atlantsko povezovanje g. Taras Kacka, so ministri posebno pozornost namenili vplivu letošnjih vročinskih valov, dolgotrajne suše in pomanjkanja vode na kmetijsko proizvodnjo. Minister Cigler Kralj je izpostavil zahtevne proizvodne razmere v Sloveniji, ki so posledica letošnjih vremenskih ekstremov, ter njihove posledice za pridelavo, razpoložljivost krme in dohodke kmetijskih gospodarstev. Poudaril je pomen krepitve odpornosti evropskega kmetijstva, zmanjševanja ranljivosti dobavnih verig ter zagotavljanja ustreznih instrumentov za učinkovitejši odziv na vse pogostejša naravna in tržna tveganja.

Drugi dan zasedanja bodo ministri obravnavali ključne ribiške teme, med drugim pogovore o ribolovnih možnostih za prihodnje obdobje ter pregled evropskih finančnih instrumentov za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. Razpravljali bodo tudi o pripravi nove uredbe za podporo sektorju v naslednjem programskem obdobju ter o posodobitvah obstoječega sklada.

Države članice bodo izmenjale stališča o možnostih poenostavitve pravil, večje prožnosti financiranja in podpori razvojnim pobudam v ribiškem sektorju. Obravnavali bodo tudi pobude za posodobitev ribiške flote ter izboljšanje okoljskih, energetskih, varnostnih in delovnih standardov.

Ministri se bodo seznanili tudi z aktualnimi razmerami glede afriške prašičje kuge na Finskem in z ukrepi za omejevanje njenega širjenja. Obravnavali bodo tudi pobudo Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra in Grčije glede posledic izbruhov bolezni pri ovcah in kozah ter potrebe po sorazmernem in na tveganju temelječem izvajanju ukrepov, ob hkratnem zagotavljanju učinkovitega preprečevanja širjenja bolezni in podpore prizadetim rejcem.