Na vajah POLex in Neptun preverili odziv intervencijskih služb na ekološko nesrečo

Mednarodna vaja POLex 2026, ki jo je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo organizirala v okviru Mehanizma za zaščito občutljivih jadranskih območij (Adriatic Sensitive Areas Protection Mechanism - ASAP) programa Interreg VI-B IPA ADRION, je bila usmerjena predvsem v preverjanje pripravljenosti in usklajenega odzivanja ob večjem dogodku onesnaženja morja, s poudarkom na nacionalnem in čezmejnem sodelovanju.

Na vaji so sodelovali slovenski in drugi deležniki ter predstavniki nacionalnih organov držav jadransko-jonske regije, kot tudi evropskih agencij – za pomorsko varnost (European Maritime Safety Agency – EMSA), nadzor ribištva (European Fisheries Control Agency – EFCA) ter za mejno in obalno stražo Frontex. Udeleženci so preverjali operativne zmogljivosti odzivnih služb, izmenjavo informacij, usklajevanje ukrepanja ter uporabo specializiranih sredstev in standardnih operativnih postopkov pri odzivu na onesnaženje morja.

Dve vaji, različne ravni odziva

Čeprav sta vaji POLex 2026 in Neptun 2026 potekali sočasno in na istem območju ter sta temeljili na sorodnih scenarijih, sta bili vsebinsko in organizacijsko ločeni. POLex 2026 je bila mednarodna vaja, osredotočena predvsem na odziv na onesnaženje morja, pomorsko in čezmejno sodelovanje ter usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi in mednarodnimi partnerji. Na vaji Neptun 2026, ki jo je organizirala Izpostava Uprave za zaščito in reševanje Koper skupaj s soorganizatorji, pa je bil v ospredju slovenski sistem zaščite, reševanja in pomoči ob ekološki nesreči na morju, vključno z vodenjem intervencije, sodelovanjem različnih služb ter praktičnim ukrepanjem ob onesnaženju obalnega pasu.

Vajo Neptun 2026 so organizirali Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Koper, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Mestna občina Koper in Občina Ankaran. Scenarij vaje je predvideval trčenje dveh plovil, pri katerem se je poškodoval rezervoar in posledično v morje iztekal ogljikovodik. Oljni madež je onesnažil večji del obalnega pasu na območju Debelega Rtiča, zaradi morskih tokov in vetra pa se je na morju razširil tudi proti meji z Italijo.

Na vaji je sodelovalo več kot 25 enot, služb, organov, podjetij in strokovnih organizacij, ki bi bile aktivirane pri odzivu na ekološke in druge nesreče na morju. Gre za predstavnike Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, pripadnike Civilne zaščite, gasilske, zdravstvene in policijske enote, občinske službe, strokovne in raziskovalne institucije ter druge deležnike.

V praktičnem delu vaje so udeleženci uporabili specializirano opremo državnih rezerv Civilne zaščite za omejevanje in odstranjevanje onesnaženja na morju in obalnem pasu, med drugim vodne pregrade, posnemovalce olja in prenosni sistem za zbiranje razlitih olj in plavajočih onesnaževal miniVac. Sodelovala sta tudi namensko plovilo EKO MAKSIM II podjetja Prosub in vlačilec podjetja Adria-tow, ki sta del sil zaščite, reševanja in pomoči.

Ukrepanje na onesnaženem obalnem pasu preizkusili prvič

V Sloveniji vaje ukrepanja ob ekoloških nesrečah na morju potekajo vsako leto. Pomemben korak na področju usposabljanja je bila mednarodna trilateralna vaja NAMIRS 2023, izvedena v okviru evropskega projekta za odzivanje na nesreče na morju (North Adriatic Maritime Incident Response Sysrem – NAMIRS), ki je povezala enote, službe in organe, pristojne za odziv ob ekoloških in drugih nesrečah na morju iz Italije, Hrvaške in Slovenije.

Vaja Neptun 2026 pa je prinesla pomembno novost, saj smo na njej v Sloveniji prvič praktično preverjali tudi ukrepanje ob onesnaženju obalnega pasu. Na vaji so deležniki tako preverili celotno odzivno verigo – od vodenja in usklajevanja intervencije do zaščite ljudi, živali in okolja ter odstranjevanja posledic onesnaženja.

Cilj je hiter, usklajen in varen odziv

Glavni namen vaje Neptun 2026 je bil zagotoviti, da bo sistem zaščite, reševanja in pomoči ob ekološki nesreči na morju in obalnem pasu sposoben delovati hitro, usklajeno in varno ter omejiti škodljive posledice za ljudi in okolje.

Sodelujoči so na vaji preverjali predvsem organiziranje in vodenje intervencije, delovanje Regijskega štaba Civilne zaščite za Obalno regijo ter izmenjavo informacij med sodelujočimi. Posebna pozornost je bila namenjena spremljanju števila in razporeditvi reševalcev, njihovih nalog ter lokacij izrednih dogodkov in sprejetih zaščitnih ukrepov. Preverili so tudi učinkovitost skupnih standardnih operativnih postopkov, izdelanih v sklopu Mehanizma za zaščito občutljivih jadranskih območij ASAP, na podlagi ugotovitev pa bodo opredeljena področja za nadaljnje izboljšave.

Sočasna izvedba vaj POLex in Neptun je omogočila, da so sodelujoči preverili različne ravni odziva na isti tip ogrožanja – od ukrepanja na morju in mednarodnega sodelovanja do regionalnega odziva slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči ter odstranjevanja posledic onesnaženja na obalnem pasu.