Državni zbor sprejel zakon o specializiranih organih za pregon korupcije in organiziranega kriminala

Namen zakona je organom, pristojnim za obravnavo najzahtevnejših kazenskih zadev s področja korupcije in gospodarske kriminalitete, zagotoviti boljše pogoje za delo, jasneje opredeliti njihove pristojnosti ter vzpostaviti tesnejšo institucionalno povezanost policije, državnega tožilstva in sodišč. Zakon se pri tem osredotoča na organizacijo pregona in sojenja, ključna procesna vprašanja pa bodo celovito urejena s spremembami Zakona o kazenskem postopku.

Z zakonom ministrstvo odgovarja tudi na številna priporočila mednarodnih organizacij, ki Slovenijo pozivajo k sprejemu nadaljnjih ukrepov za zagotovitev rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah, vključno z zadevami, v katere so udeleženi ljudje na visokih položajih. Evropska komisija je v svojem zadnjem poročilu o vladavini prava med izzivi v Sloveniji izpostavila tudi trajanje sojenj, zlasti v zadevah pranja denarja in korupcije, ter povečanje skupnega sodnega zaostanka ob sicer stabilnem številu rešenih zadev.

»Vprašajmo se preprosto: kaj državljanu pomeni boj proti korupciji, če postopek traja leta in se nikoli ne konča z jasno odločitvijo? Kaj pomeni specializacija, če imamo na papirju specializirane organe, ki pa se v praksi večinoma ukvarjajo z navadnimi kaznivimi dejanji najzahtevnejše korupcijske zadeve pa pospešeno obravnavajo le takrat, kadar je povečan interes javnosti, običajno pred volitvami? Državljani ne zahtevajo obsodb za vsako ceno. Zahtevajo, da država sume zakonito preišče, da pristojni organi opravijo svoje delo in da sodišče v razumnem času odloči. Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države. Večna negotovost in pogosta zastaranja pomembnih zadev to niso. To je glavno sporočilo, ki ga je v včerajšnjem nagovoru poslancem poudaril minister za pravosodje Mihael Zupančič.

Specializirano državno tožilstvo se z včeraj sprejetim zakonom preoblikuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ki bo kadrovsko okrepljeno in organizacijsko dopolnjeno z novim analitičnim oddelkom. Nacionalni preiskovalni urad bo za kazniva dejanja iz zakonskega kataloga specializiranega tožilstva dolžan začeti oziroma prevzeti preiskavo. Namesto štirih specializiranih oddelkov okrožnih sodišč bo ustanovljeno Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani in krajevno pristojnostjo za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah bo pristojno Višje sodišče v Mariboru. V teh zadevah se klasična in zamudna sodna preiskava ne bo več izvajala, preiskovalni sodnik pa bo, enako kot v zadevah iz pristojnosti Evropskega javnega tožilca, ohranil garantno funkcijo pri ukrepih, za katere je potrebna sodna odločba. Zakon določa tudi letno poročanje o delu specializiranega sodišča ter časovne standarde, ki bodo podlaga za spremljanje in vrednotenje učinkov zakona.

»Nacionalni preiskovalni urad, specializirano tožilstvo in specializirani oddelki sodišč že obstajajo. V njih delajo strokovnjaki, ki opravljajo zahtevno delo. Zakon njihovega dela ne razvrednoti. Ravno nasprotno. Daje jim boljše pogoje, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo od začetka preiskave do sodne odločitve,« je dodal minister.

Določeni rok za začetek uporabe ZSOKOK-a upošteva, da je 1. januarja 2027 začetek izvajanja reforme prvostopenjskih sodišč. Začetek uporabe ZSOKOK-a s 1. julijem 2027 tako pristojnim organom zagotavlja pol leta za pripravo, kar je primeren čas, da se vse institucije, ki jih zakon zadeva, prilagodijo na novo organizacijo dela. Do začetka uporabe zakona se zadeve obravnavajo po veljavnih predpisih. Zakon s prehodnimi določbami zagotavlja kontinuiteto obravnave že začetih zadev.

Z včeraj sprejetim zakonom Ministrstvo za pravosodje in Vlada Republike Slovenije uresničujeta eno od temeljnih zavez koalicijske pogodbe za obdobje 2026–2030, ki boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti opredeljuje kot eno ključnih vsebinskih prioritet vlade. Zakon je hkrati sestavni del ukrepov za krepitev vladavine prava v Republiki Sloveniji in prva faza celovite posodobitve kazenskega pravosodja. Nanjo se bodo navezale spremembe Zakona o kazenskem postopku, katerih pripravo je ministrstvo začelo s sredinim strokovnim posvetom z naslovom Prihodnost kazenskega postopka v Sloveniji: med učinkovitostjo pregona in procesnimi jamstvi.