Novi Carinski zakonik Unije prinaša obsežno reformo carine

Novi Carinski zakonik Unije je bil 19. septembra 2026 objavljen v Uradnem listu EU. Predstavlja pravno podlago za najobsežnejšo reformo carinske unije od njene vzpostavitve leta 1968. Nova ureditev naj bi carinski sistem EU naredila bolj digitalen, podatkovno podprt in odziven na spremembe v mednarodni trgovini, zlasti na hitro rast e-trgovine. Hkrati krepi nadzor nad nevarnim in neskladnim blagom ter poenostavlja postopke za podjetja, ki poslujejo skladno s pravili.

Uredba velja od 20. septembra 2026, uporabljati pa se bo začela postopoma, da se bodo lahko države članice in gospodarski subjekti prilagodili novim pravilom. Večina določb se bo začela uporabljati 21. septembra 2027.

Kaj prinaša novi Carinski zakonik Unije?

Ena ključnih novosti je ustanovitev Carinskega organa Evropske unije, ki bo imel sedež v Lillu v Franciji. Organ bo podpiral in usklajeval delo carinskih uprav držav članic, sodeloval pri določanju skupnih meril tveganja ter pomagal pri odzivanju na skupne carinske izzive in krizne razmere. Pomemben del reforme je tudi carinsko podatkovno vozlišče EU (angl. EU Customs Data Hub). Gre za skupno digitalno okolje, ki bo postopoma nadomestilo obstoječe nacionalne carinske informacijske sisteme in omogočilo učinkovitejšo uporabo podatkov o uvozu in izvozu.

Za podjetja, ki se ukvarjajo z e-trgovino, bo uporaba podatkovnega vozlišča obvezna od 1. julija 2028. Drugi gospodarski subjekti ga bodo lahko začeli prostovoljno uporabljati od 1. marca 2031, za vse pa bo uporaba obvezna od 1. marca 2034.

Zakaj je potrebna reforma carinske unije? 

Carinska unija EU ima v sedanji obliki in glede na nedavne trende težave pri učinkovitem  izvajanju vseh  svojih nalog. Carina se je pred kratkim soočila z več izzivi: 

• eksponentno povečanje e-trgovanja,  saj naj bi leta 2025 v EU vstopilo 5,9 milijarde izdelkov nizke vrednosti, od tega več kot 90 % s poreklom iz Kitajske;  

• povečanje števila standardov EU, ki jih morajo carinski organi izvrševati za blago, kot so boj proti nedovoljenemu blagu, skladnost proizvodov, varnostna pravila, varstvo okolja, strelno orožje in  nadzor izvoza;  

• potrebo po stalnem odzivanju na geopolitične spremembe, izvrševanju sankcij EU in podpornih ukrepih v času svetovne krize, kot je pandemija COVID-19. 

Postopki, sistemi in upravljanje carinskih organov EU so zato vse bolj zapleteni za učinkovito krmarjenje organov in trgovcev. Uvozniki EU se morajo ukvarjati s 27 nacionalnimi carinskimi upravami ter več kot 111 ločenimi vmesniki in sistemi IT, ki so za organe dragi in niso nujno medsebojno povezani. Trenutno ni osrednje carinske podatkovne zbirke EU ali nadzora dobavne verige EU. 

Kaj novi zakonik prinaša gospodarskim subjektom?

Novi zakonik uvaja status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta (angl. Trust and Check trader). Podjetjem, ki bodo izpolnjevala stroga merila in zagotavljala celovite podatke o gibanju in skladnosti svojega blaga, bodo na voljo dodatno poenostavljeni carinski postopki. Namen je zmanjšati administrativno breme ter zanesljivim gospodarskim subjektom prihraniti čas in stroške.

Kaj se spreminja pri spletnih pošiljkah?

Novi Carinski zakonik Unije uvaja tudi pravno podlago za novo pristojbino EU za obdelavo blaga, kupljenega prek spletnih trgovin zunaj EU. Namen pristojbine je kritje naraščajočih stroškov carinskega nadzora zaradi velikega in hitro rastočega števila pošiljk iz e-trgovine. V nadaljevanju pojasnjujemo, za katere pošiljke bo pristojbina veljala, koliko bo znašala in kako se razlikuje od že uvedene trievrske carinske dajatve.

Za katere pošiljke bo veljala nova pristojbina?

Pristojbina bo veljala za blago, uvoženo v okviru prodaje na daljavo, ne glede na vrednost pošiljke. To je pomembna razlika v primerjavi z začasno carinsko dajatvijo v višini treh evrov, ki se od 1. julija 2026 uporablja za pošiljke v vrednosti do 150 evrov.

Kako se razlikuje od trievrske carinske dajatve?

Gre za dve ločeni obveznosti. Pri pošiljkah v vrednosti do 150 evrov se bo poleg DDV še naprej obračunavala začasna carinska dajatev v višini treh evrov na isto kategorijo blaga znotraj pošiljke, dodatno pa tudi nova pristojbina za obdelavo. Pri pošiljkah nad 150 evrov se bodo obračunali carina v skladu s carinsko tarifo, DDV in nova pristojbina za obdelavo.

Koliko bo znašala nova pristojbina?

Znesek še ni določen. Evropska komisija ga bo določila z delegirano uredbo, ki še ni bila objavljena v Uradnem listu EU. Pristojbina bo določena kot fiksni znesek na posamezno postavko v pošiljki in se bo obračunavala na podoben način kot začasna carinska dajatev. Evropska komisija bo njeno višino preverjala vsaki dve leti, da bo ostala sorazmerna z dejanskimi stroški obdelave in nadzora.

Kdo bo pristojbino plačal?

Pristojbino bo plačal isti subjekt, ki je odgovoren za plačilo drugih carinskih dajatev pri uvozu. Nova ureditev več odgovornosti za carinske formalnosti pri spletnih nakupih prenaša na prodajalce, spletne platforme in druge gospodarske subjekte, vključene v transakcijo.

Kdaj se bo pristojbina začela pobirati?

Države članice jo bodo začele pobirati deset dni po začetku veljavnosti delegiranega akta, s katerim bo Evropska komisija določila njen znesek. Po trenutnem časovnem načrtu naj bi se nova pristojbina začela uporabljati novembra 2026.

Več informacij o reformi carinske unije in novem Carinskem zakoniku Unije je na voljo na spletni strani Evropske komisije.