Z novimi znanji in pristopi do boljše obravnave demence

Ministrstvo za zdravje si prizadeva za celostne in dolgoročne ukrepe na področju demence, podpira razvoj novih pristopov obravnave ter krepi mednarodno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks. Pomen zdravja možganov in skupnega odziva na izzive, povezane z demenco, je ob začetku konference poudarila Nataša Vidnar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje.

»Zdravje možganov je temelj telesne, duševne in socialne blaginje posameznika in družbe kot celote. Motnje v delovanju možganov pa predstavljajo veliko breme – ne le za posameznike, temveč tudi za njihove svojce, okolje ter širšo družbo, saj obremenjujejo zdravstveni, socialni in gospodarski sistem. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija izboljšanje zdravja možganov opredelila kot eno ključnih prioritet za obdobje 2022–2031. Tudi Evropska komisija je izpostavila pomen dobrega duševnega zdravja ter uvedla 20 vodilnih pobud. Med projekte Evropske unije sodi JADE Health (Joint Action addressing Dementia and Health), v okviru katerega poteka Nacionalna konferenca o demenci,« je povedala Vidnar.

Alzheimerjeva bolezen in druge demence velik javnozdravstveni izziv

Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence sodijo med najpomembnejše javnozdravstvene izzive in so glavni razlog odvisnosti od pomoči drugih. Število oseb z demenco hitro narašča, zlasti med starajočo se populacijo, Slovenija pa sodi med nadpovprečno hitro starajoče se družbe. Demografske spremembe so odraz razvoja moderne družbe in dejstvo, ki mu je treba prilagoditi obstoječe sisteme in ureditve ter ustvariti možnosti za dostojno staranje in kakovostno življenje vseh generacij.

»Za vzpostavitev demenci prijaznega okolja moramo poleg integrirane obravnave v lokalnem okolju izboljšati pismenost o demenci tako splošne kot posebnih javnosti ter vzpostaviti učinkovito sodelovanje vseh deležnikov v verigi oskrbe oseb z demenco. Posebno podporo moramo nuditi svojcem in drugim neformalnim skrbnikom oseb z demenco, saj lahko le-ti zaradi velikih obremenitev tudi sami zbolijo,« je opozorila Vidnar.

Celostni in usklajeni ukrepi za obvladovanje demenc

Zdravo staranje pomeni premik od razumevanja zdravja zgolj kot odsotnosti bolezni k spodbujanju zmožnosti, ki posamezniku omogočajo aktivno, samostojno in polno življenje.

»Za to so potrebni usklajeni ukrepi na več ravneh – od promocije zdravja in preventive bolezni do pravočasne diagnostike, zdravljenja in dolgotrajne podpore. Na Ministrstvu za zdravje si prizadevamo za celostne in dolgoročne ukrepe za obvladovanje bolezni demenc. Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2023, je naš temeljni dokument za usklajen in celosten pristop vseh deležnikov pri reševanju problemov demence in podobnih stanj. Strategija za dosego celostnih in dolgoročnih učinkov nacionalne politike na področju bolezni demenc določa deset temeljnih ciljev, med katere sodijo tako raziskave o novih metodah zdravljenja kot razvoj demenci prijaznih skupnosti oziroma okolij. Za razvoj demenci prijaznih okolij pa je treba delovati transdisciplinarno in poleg različnih strokovnjakov pri načrtovanju ter izvajanju ukrepov za obvladovanje demence vključiti tudi osebe z demenco, neformalne oskrbovalce in druge deležnike,« je poudarila Nataša Vidnar. Dodala je: »Ministrstvo za zdravje aktivno podpira razvoj novih pristopov za celostno obravnavo demence, zato prek javnih razpisov sofinanciramo projekte, ki uvajajo inovativne načine obravnave demence, krepijo kompetence deležnikov, destigmatizacijo in osveščanje javnosti ter spodbujajo izobraževanje o tej bolezni«.

Nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni

V zadnjih letih je prišlo do velikega preboja pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni – tudi za Slovenijo. Ključna novost je, da so prvič na voljo zdravila, ki ne lajšajo le simptomov, ampak ciljajo na sam vzrok bolezni. »V Sloveniji si prizadevamo, da bi bolnikom omogočili dostop do novega načina zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Za izvedbo pilotnih programov smo aprila letos odobrili pomembni investiciji za Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor in v Načrt razvojnih programov za leta 2026–2029 uvrstili projekt »Novi načini zdravljenja Alzheimerjeve bolezni«, ki pomeni pomemben korak k razvoju sodobnih terapevtskih pristopov«, je povedala Nataša Vidnar.

Za napredek sta ključna znanje in sodelovanje

»Pred vami je konferenca, posvečena enemu ključnih izzivov sodobnih družb, zato naj poudarim, da je za načrtovanje in izvajanje učinkovite ter kakovostne zdravstvene politike Ministrstva za zdravje mednarodno sodelovanje izjemnega pomena. Prav izmenjava znanja, izkušenj in dobrih praks med državami omogoča razvoj boljših rešitev za prebivalce ter krepi odziv zdravstvenih sistemov na skupne izzive. Projekt o demenci JADE Health je evropski skupni ukrep, ki se osredotoča na demenco in druge nevrodegenerativne motnje. Njegov cilj je izboljšati zdravstveno pismenost, preprečevanje, zgodnje odkrivanje, obravnavo in oskrbo oseb z demenco ter zmanjšati stigmo,« je povedala Vidnar. 

Slovenijo v tem projektu zastopa Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Prepričana sem, da boste na tej konferenci podrobneje spoznali te projekt in druge primere dobrih praks, obenem pa razpravljali tudi o možnostih prenosa pridobljenih spoznanj ter inovativnih pristopov v slovenski prostor,« je pozvala Vidnar.

Slovenija tudi v evropskem partnerstvu za zdravje možganov

»Med številnimi mednarodnimi projekti, ki jih na Ministrstvu za zdravje podpiramo, moramo izpostaviti vključitev Slovenije v krovno evropsko iniciativo European Partnership for Brain Health. Njena vizija je izboljševanje zdravja možganov skozi celotno življenjsko obdobje, od preprečevanja in zdravljenja nevroloških ter duševnih bolezni do spodbujanja dobrega kognitivnega delovanja in dobrega počutja. Partnerstvo se je začelo leta 2026 in povezuje več kot 30 držav ter številne raziskovalne in zdravstvene organizacije. S tem potrjujemo zavezanost Slovenije in Ministrstva za zdravje k razvoju znanja, podpori raziskavam in aktivnemu mednarodnemu povezovanju.

Naj bo današnja konferenca prostor odprtega dialoga, izmenjave znanja in iskanja novih rešitev. Verjamem, da boste s svojim znanjem, izkušnjami in predanostjo pomembno prispevali k boljšemu razumevanju ter obravnavi demence,« je zaključila Nataša Vidnar, se zahvalila predavateljem konference in jim zaželela uspešno delo.