Nova kolesarska povezava med Šentjurjem in Rogatcem odprta za kolesarje
Več kot 16 kilometrov nove kolesarske povezave med Šentjurjem in Rogatcem
Kolesarska infrastruktura je prilagojena značilnostim posameznih območij. Kjer je bilo to mogoče, so bile urejene nove kolesarske površine, drugod pa kolesarska povezava poteka po obstoječih manj prometnih cestah oziroma nekategoriziranih poteh, kjer izvedba ločene kolesarske površine ni bila mogoča ali ekonomsko upravičena.
Dela na odseku Šentjur–Rogatec se je izvajalec začel izvajati avgusta 2022, zaključena pa so bila novembra 2025. Ocenjena vrednost izvedenih del znaša približno 12,6 milijona evrov, od tega je bilo za projekt odobrenih 8,7 milijona evrov podpore Evropske unije.
Kolesarska povezava Žalec–Rogatec
Odsek Šentjur–Rogatec je del operacije »Kolesarske poti Žalec–Rogatec«, katere cilj je bil ureditev manjkajočih odsekov celovite kolesarske povezave med Žalcem in Rogatcem.
Celotna dolžina nove vzpostavljene povezave je dolga 27,07 kilometra, od tega je kar 19,42 kilometra novih kolesarskih površin. Razdeljena je na dva glavna odseka: Žalec–Celje v dolžini 11,03 kilometra ter Šentjur–Rogatec v dolžini 16,04 kilometra.
Odsek kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur je bil vzpostavljen v letu 2024. Še edini manjkajoči odsek kolesarske povezave je na območju občine Šmarje pri Jelšah, ki pa je že uvrščen v aktualni Dogovor za razvoj regij in bo predvidoma zaključen do konca leta 2029.
Naložba v trajnostno mobilnost
Operacija »Kolesarske poti Žalec–Rogatec« se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, v okviru prednostne naloge Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost ter specifičnega cilja razvoja in krepitve trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti.
Celotna vrednost operacije »Kolesarske poti Žalec- Rogatec« je znašala dobrih 17,3 milijona evrov, od tega je Evropska unija iz Kohezijskega sklada prispevala dobrih 12,4 milijona evrov.
Nova kolesarska povezava ni pomembna le z vidika razvoja kolesarskega turizma in rekreacije, temveč predvsem kot del širše prometne infrastrukture, ki spodbuja trajnostne oblike mobilnosti. Z vzpostavljanjem varnejših in med seboj povezanih kolesarskih poti se izboljšujejo pogoji za vsakodnevno kolesarjenje, povezujejo naselja ter krepi dostopnost lokalnega okolja brez potrebe po uporabi osebnega avtomobila.
