Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Tomaž Petek v Münchnu o strateški avtonomiji geoprostorske infrastrukture

Generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) Tomaž Petek se je 14. septembra 2026 v Münchnu udeležil mednarodnega Vrha vodilnih direktorjev v Münchnu (CXO Summit, angl. Chief X Officer Summit), srečanje predstavnikov najvišjih vodstvenih funkcij. Na dogodku je sodeloval tudi v razpravi o pomenu suverene vesoljske in geoprostorske infrastrukture za strateško avtonomijo držav.

Drugi od enajstih mednarodnih posvetov

Posvet v Münchnu je organiziral Geospatial World oziroma Geospatial Media & Communications. Potekal je kot niz okroglih miz, panelnih razprav in pogovorov ter je bil drugi od enajstih posvetov, ki bodo v različnih mestih po svetu izvedeni do aprila 2027.

Več informacij o seriji srečanj je na povezavi (povezava je v angleškem jeziku)

Več o organizaciji Geospatial World (povezava je v angleškem jeziku)

Serija posvetov nosi naslov »Peta industrijska revolucija in čuteče gospodarstvo« (angl. The 5th Industrial Revolution and Sentient Economy), s podnaslovom »Vesolje, geoprostorske tehnologije, digitalni dvojčki, umetna inteligenca in avtonomija« (angl. Space, Geospatial, Digital Twins, AI, Autonomy).

Koncept srečanj izhaja iz prepričanja organizatorja, da se gospodarstvo približuje novi razvojni stopnji, ki presega avtomatizacijo. V ospredje stopa sodelovanje med človeško presojo in umetno inteligenco (angl. Artificial Intelligence, AI).

Organizator pri tem uporablja izraz čuteče gospodarstvo (angl. Sentient Economy) za okolje, v katerem sistemi umetne inteligence ne le obdelujejo podatke, ampak zaznavajo kontekst, predvidevajo možne posledice in podpirajo sprejemanje odločitev. Človek pri tem ohranja ključno vlogo pri zagotavljanju vsebine, znanja, ustvarjalnosti in etične presoje.

 

Od podatkov do inteligentne infrastrukture

Namen posvetov CxO je povezati vodilne predstavnike svetovnega vesoljskega in geoprostorskega ekosistema ter spodbuditi razpravo o tem, kako tehnološke spremembe vplivajo na poslovne modele, nacionalno suverenost in svetovno gospodarstvo.

Na münchenskem srečanju je sodelovalo 23 vabljenih razpravljavcev iz gospodarstva in javnega sektorja. Program je obravnaval šest osrednjih vsebinskih sklopov:

  • Vloga vesoljske in geoprostorske industrije v dobi avtonomije (angl. Role of Space and Geospatial Industry in an Autonomous Age)
  • Peta industrijska revolucija in vzpon čutečega gospodarstva (angl. The Fifth Industrial Revolution and the Rise of the Sentient Economy)
  • Nastajajoči poslovni modeli v čutečem gospodarstvu (angl. Emerging Business Models in Sentient Economy)
  • Preobrazba izdelave zemljevidov v dobi umetne inteligence in avtonomije (angl. Transformation of Map Production Business in AI and Autonomous Age)
  • Trg suverene vesoljske in geoprostorske infrastrukture za strateško avtonomijo (angl. Sovereign Space and Geospatial Infrastructure Market for Strategic Autonomy)
  • Vloga vesoljskih in geoprostorskih tehnologij ter digitalnih dvojčkov v arhitekturi, inženirstvu, gradbeništvu in upravljanju mest (angl. Role of Space, Geospatial and Digital Twins for AEC and City Management, pri čemer AEC pomeni Architecture, Engineering and Construction, torej arhitekturo, inženirstvo in gradbeništvo)

 

Tomaž Petek na panelu o strateški avtonomiji

Generalni direktor GURS Tomaž Petek je sodeloval na panelu »Trg suverene vesoljske in geoprostorske infrastrukture za strateško avtonomijo«.

Kot član panela je predstavil pogled nacionalne geodetske uprave na pomen suverene vesoljske in geoprostorske infrastrukture za strateško avtonomijo, odpornost in digitalno neodvisnost držav.

V razpravi so se udeleženci osredotočili na vprašanje, kako zagotoviti suvereno vesoljsko in geoprostorsko infrastrukturo, ki podpira strateško avtonomijo držav, hkrati pa omogoča uvajanje inovacij, sodobnih tehnologij in mednarodno sodelovanje.

Posebna pozornost je bila namenjena naložbam v satelitske sisteme in podatke daljinskega zaznavanja, omrežja za določanje položaja, temeljne prostorske podatke ter varne geoprostorske platforme. Takšna infrastruktura postaja vse pomembnejša za nacionalno odpornost, gospodarsko konkurenčnost in digitalno neodvisnost.

Razpravljavci so obravnavali tudi nove priložnosti, povezane z nacionalnimi prioritetami, razvojem suverene infrastrukture in javno-zasebnimi partnerstvi. Del razprave je bil namenjen iskanju ravnotežja med nacionalnim nadzorom nad strateškimi podatki in infrastrukturo ter odprtostjo za mednarodno sodelovanje in konkurenčnost.

Na panelu so poleg generalnega direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) sodelovali Vibhor Jain iz podjetja VyomIC (povezava je v angleškem jeziku), João Bentes de Jesus iz podjetja GEOSAT (povezava je v angleškem jeziku) , Arie Versluis z nizozemskega Ministrstva za notranje zadeve in odnose znotraj Kraljevine (povezava je v angleškem jeziku) ter Rob van de Velde iz organizacije Geonovum (povezava je v angleškem jeziku). Geonovum je nizozemska organizacija, ki sodeluje pri razvoju in uporabi standardov za nacionalno infrastrukturo prostorskih podatkov.

 

Človek in tehnologija kot partnerja

Ena od ključnih ugotovitev posveta je bila, da prihodnji razvoj ne temelji na nadomeščanju človeka s tehnologijo, temveč na njunem sodelovanju.

Ljudje prispevajo strokovno znanje, razumevanje vsebine, ustvarjalnost in etično presojo. Sistemi umetne inteligence lahko na drugi strani zagotavljajo hitrost in natančnost ter omogočajo obdelavo in povezovanje velikega števila podatkov in spremenljivk.

Pri tem imajo vesoljski in geoprostorski podatki posebno vlogo. Umetna inteligenca namreč za razumevanje fizičnega sveta potrebuje kakovostne, zanesljive, ažurne in medsebojno povezljive podatke o prostoru.

 

Kaj to pomeni za geodetske uprave

Razvoj umetne inteligence, digitalnih dvojčkov in avtonomnih sistemov povečuje pomen kakovostnih in zanesljivih podatkov o prostoru. Za nacionalne geodetske in kartografske uprave to pomeni širšo vlogo. Poleg zagotavljanja temeljnih prostorskih podatkov postajajo vse pomembnejši njihova povezljivost, kakovost, ažurnost, medopravilnost in varen dostop.

Za Slovenijo so te teme povezane tudi z nadaljnjim razvojem sodobne nacionalne infrastrukture za prostorske informacije in povezovanjem deležnikov, ki prostorske podatke ustvarjajo, upravljajo ali uporabljajo.

 

Sodelovanje na posvetu v Münchnu je GURS omogočilo izmenjavo pogledov z vodilnimi predstavniki mednarodnega geoprostorskega ekosistema ter vključevanje Slovenije v razprave o prihodnji vlogi prostorskih podatkov, umetne inteligence, digitalnih dvojčkov in suverene geoprostorske infrastrukture.

Moški v poslovni obleki sedi za okroglo mizo v konferenčni dvorani in spremlja razpravo. Pred njim sta prenosni računalnik in gradivo dogodka, v prostoru pa sedijo tudi drugi udeleženci srečanja.

Udeležba na strokovnem srečanju Munich CXO Summit | Avtor: Geodetska uprava

1 / 3