Nov virus pri govedu potrjen v več evropskih državah, v Sloveniji trenutno brez povečanega tveganja
V Nemčiji, Švici in Franciji je bil pri govedu potrjen nov ortobunyavirus iz skupine Simbu virusov. Gre za na novo opredeljenega povzročitelja bolezni živali v Evropi, katerega pojav je verjetno povezan s širjenjem in povečano aktivnostjo krvosesnih mušic zaradi ugodnih podnebnih razmer. Podobno kot virus bolezni modrikastega jezika in Schmallenberg virus se tudi ta virus prenaša z mušicami rodu Culicoides. Virus je bil doslej ugotovljen predvsem v rejah krav molznic. Pri obolelih živalih so opisali povišano telesno temperaturo, drisko, zmanjšano ješčnost in začasen padec mlečnosti. Večji vpliv se lahko pričakuje predvsem pri visoko proizvodnih živalih, ki so zaradi proizvodnih obremenitev in vročinskega stresa praviloma občutljivejše za različne bolezni.
Bolezen ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Virus ni uvrščen na sezname bolezni Evropske unije (EU) ali Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH), zato zanj niso predpisane posebne obveznosti prijavljanja ali omejitveni ukrepi.
V Sloveniji bolezni za zdaj nismo ugotovili. Prav tako trenutne informacije ne kažejo, da bi šlo za bolezen, ki bi predstavljala večje tveganje za slovensko rejo živali. Kljub temu strokovne službe razvoj razmer pozorno spremljajo in si redno izmenjujejo informacije z državami članicami EU ter mednarodnimi strokovnimi institucijami. Za zgodnje zaznavanje tveganj v Sloveniji izvajamo entomološki nadzor mušic iz rodu Culicoides ter spremljamo njihovo razširjenost. Ob pojavu kliničnih znakov se že izvajata spremljanje in diferencialna diagnostika drugih bolezni, ki jih prenašajo isti vektorji, kot so bolezen modrikastega jezika, epizootska hemoragična bolezen in Schmallenberg. Če bi epidemiološke razmere ali rezultati preiskav nakazovali možnost prisotnosti novega virusa, bi dodatne diagnostične preiskave izvedli v sodelovanju s specializiranimi laboratoriji v tujini.
UVHVVR rejce poziva k doslednemu izvajanju splošnih preventivnih in biovarnostnih ukrepov, rednemu spremljanju zdravstvenega stanja živali, posebni pozornosti pri nakupu in vnosu novih živali v rejo ter takojšnjemu obveščanju veterinarja ob pojavu bolezenskih znakov. Pomembni so tudi ukrepi za zmanjševanje stika živali s krvosesnimi insekti, uporaba zaščitnih sredstev (repelentov) ter zmanjševanje dejavnikov stresa v rejah.
UVHVVR bo nadaljevala spremljanje epidemioloških razmer in novih znanstvenih spoznanj ter bo o morebitnih pomembnih spremembah pravočasno obvestila rejce in strokovno javnost. Ključni dejavnik za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni tudi v prihodnje ostaja dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov na gospodarstvih.