Ministrica Rifelj v Dublinu: Brez evropske solidarnosti ni uspešnega zelenega prehoda

Ob robu zasedanja se je ministrica sestala tudi z evropsko komisarko za okolje, odpornost na področju voda in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessiko Roswall ter generalnim direktorjem Generalnega direktorata Evropske komisije za podnebne ukrepe Kurtom Vandenberghejem.

V razpravi ministrov o razogljičenju in konkurenčnosti EU je ministrica poudarila, da mora Evropska unija ob ukrepih za zeleni prehod posebno pozornost nameniti konkurenčnosti, pravičnosti in solidarnosti med državami članicami. Slovenija podpira predlog prenove in nadaljnji razvoj sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), ki ga je Komisija objavila pred kratkim, vendar mora njegova prenova ohraniti mehanizme solidarnosti za države, ki se soočajo z velikimi razvojnimi in investicijskimi izzivi, pred katerimi je tudi Slovenija.

Posebej je opozorila, da se bo Slovenija zavzemala za ohranitev upravičenosti do Sklada za modernizacijo in drugih solidarnostnih instrumentov, ki jih predlog predvideva. Kot je dejala, je to v času velikih vlaganj v elektroenergetsko omrežje, obnovljive vire energije in opuščanje premoga pomemben vidik za ohranjanje podpore javnosti evropski podnebni politiki.

Na ločenem srečanju z generalnim direktorjem Evropske komisije za podnebne ukrepe Kurtom Vandenberghejem je ministrica predstavila slovenske poglede do revizije sistema EU ETS ter poudarila, da mora prenovljeni sistem poleg ambicioznih podnebnih ciljev zagotavljati tudi zadostna sredstva za razogljičenje industrije in energetsko preobrazbo.

V razpravi o krožnem gospodarstvu je Slovenija poudarila, da krožnost ni več zgolj okoljska politika, temveč pomemben vidik zagotavljanja konkurenčnosti, odpornosti in strateške avtonomije EU. Prihodnja evropska zakonodaja o kroznem gospodarstvu, ki jo bo EK objavila v jeseni, mora zajeti celoten življenjski cikel izdelkov – od njihove zasnove do ponovne uporabe in recikliranja – ter spodbujati daljšo življenjsko dobo izdelkov, učinkovitejšo rabo virov in razvoj enotnega evropskega trga sekundarnih surovin.

Na delovnem kosilu, ki je bilo namenjeno razpravi o okoljskih mednarodnih pogajanjih je Slovenija poudarila, da mora EU tudi v spremenjenih geopolitičnih razmerah ohraniti vodilno vlogo v mednarodnih podnebnih in okoljskih pogajanjih. Med ključnimi prednostnimi nalogami je ministrica izpostavila dosledno izvajanje že sprejetih podnebnih zavez, krepitev podpore državam pri njihovem uresničevanju ter tesnejše povezovanje okoljskih politik, pri čemer je posebej poudarila pomen voda kot povezovalnega elementa.

Na prvem dvostranskem srečanju z evropsko komisarko Jessiko Roswall je ministrica predstavila prednostne naloge prenovljenega Ministrstva za okolje in prostor. Sogovornici sta govorili o pripravi nove evropske zakonodaje za krožno gospodarstvo in prihodnjih usmeritvah evropske okoljske politike.

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi odprtim postopkom ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje proti Sloveniji. Ministrica je komisarko seznanila z aktivnostmi za njihovo čimprejšnjo rešitev, med drugim pri varstvu sredozemskega vranjeka in pri projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Ljubljane. Ob tem je poudarila zavezanost Slovenije spoštovanju evropske zakonodaje, iskanju strokovno utemeljenih rešitev ter nadaljevanju tesnega sodelovanja z Evropsko komisijo.

Po zaključku zasedanja je ministrica poudarila, da Slovenija ostaja zanesljiva in konstruktivna partnerica pri oblikovanju evropskih okoljskih in podnebnih politik. »Zeleni prehod bo uspešen le, če bo hkrati ambiciozen, konkurenčen in pravičen. Evropske podnebne politike morajo državam članicam omogočiti enakovredne pogoje za preobrazbo gospodarstva, saj lahko le tako ohranimo podporo ljudi in dolgoročno konkurenčnost Evropske unije,« je poudarila ministrica mag. Polona Rifelj.