Državni sekretar mag. Gašper Dovžan na neformalnem zasedanju ministrov EU za pravosodje v Dublinu

Osrednje teme razprave so bile hramba podatkov za namene kazenskih postopkov, glas otroka v družinskih sodnih postopkih ter škodljivi vplivi nasilne oziroma ekstremne pornografije. Slovenijo je zastopal državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje mag. Gašper Dovžan.

Ministri so uvodoma spregovorili o morebitni ponovni vzpostavitvi pravil EU na področju obveznosti splošne hrambe podatkov za ponudnike storitev za namene kazenskega postopka. Razprava poteka v luči večletnih prizadevanj za zagotovitev učinkovitega dostopa pristojnih organov do podatkov, potrebnih za preiskavo in pregon kaznivih dejanj, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in sodne prakse Sodišča EU. Državni sekretar Dovžan je poudaril, da bi morala morebitna zakonodajna pobuda zagotoviti ustrezno ravnotežje med varnostnimi potrebami in varstvom temeljnih pravic: »V današnjem digitaliziranem okolju sta tako hramba podatkov s strani ponudnikov storitev kot zakonit dostop pristojnih organov do teh podatkov izjemnega pomena za učinkovito preiskavo in pregon hudih oblik kriminalitete.«

Razprava o glasu otroka se je posvetila pravici otroka, da je slišan v zasebnih družinskih postopkih. Irsko predsedstvo je, zasledujoč načelo največje koristi otroka, za izhodišče razprave postavilo standard, da mora imeti otrok, kadar se sprejemajo odločitve, ki pomembno vplivajo na njegovo življenje, dejansko in učinkovito možnost izraziti svoje mnenje ter da mora biti na njemu razumljiv način obveščen o postopku, svoji vlogi, možnostih sodelovanja, poteku postopka in končni odločitvi. Državni sekretar Dovžan je izpostavil pomen usposobljenih strokovnjakov, ki znajo ustrezno spregovoriti z otrokom, kot ključnih za dobro delujoč sistem: »To, kako pravosodni sistem prisluhne otroku, kaže na njegovo zrelost. Otrok mora imeti možnost izraziti svoje mnenje v vseh sodnih zadevah, ki ga zadevajo, upoštevajoč njegovo starost in razvojno stopnjo.« Sogovornike je seznanil z institutom zagovornika otroka, ki v Sloveniji deluje pri Varuhu človekovih pravic.

Nazadnje so pravosodni ministri razpravljali o potrebi po učinkovitih ukrepih za naslavljanje škodljivih vplivov nasilne oziroma ekstremne pornografije. Predsedstvo je opozorilo na vse večjo dostopnost tovrstnih vsebin, njihov vpliv na otroke in mlade ter na povezavo z normalizacijo nasilja, izkrivljenimi razumevanji in utrjevanjem škodljivih stereotipov. Poseben izziv predstavljajo spletno okolje, algoritmično širjenje vsebin ter nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, tehnologijo globokih ponaredkov (deep fake) in drugimi oblikami zlorab, ki jih omogoča tehnologija. Državni sekretar Dovžan je izpostavil, da je kazenskopravni odziv po svoji naravi ultima ratio in da imajo ti pojavi v družbi globlje vzroke, do katerih kazensko pravosodje ne seže: »V svojem bistvu nasilna oziroma ekstremna pornografija predstavlja napad na človekovo dostojanstvo. Ključni morajo biti preventiva, izobraževanje in ozaveščanje.« Poročal je o preventivnih aktivnostih slovenske policije v šolah (v tesnem sodelovanju z otroškimi psihiatri, socialnimi delavci in nevladnimi organizacijami), s katerimi policija ozavešča učence, učitelje in starše o škodljivih učinkih pornografije in tveganjih spolnih zlorab. Podprl je regulacijo digitalnega okolja in predvsem dosledno izvrševanje že okrepljenega zakonodajnega okvira.

Neformalna zasedanja, ki tradicionalno potekajo na začetku vsakega predsedovanja Svetu EU, ministrom omogočajo odprto izmenjavo stališč o aktualnih vprašanjih in usmerjajo nadaljnje delo Sveta na področju pravosodja.