Poročilo o vladavini prava 2026 s priporočilom Sloveniji na področju pregona korupcije

Poročilo, ki ga Komisija pripravlja za vseh 27 držav članic Evropske unije, celovito obravnava stanje vladavine prava na štirih področjih: pravosodni sistem, protikorupcijski okvir, svoboda in pluralnost medijev ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij. Sestavni del poročila je poglavje o Sloveniji, ki vključuje tudi priporočila za nadaljnje ukrepanje. Poročilo je podlaga letnega dialoga o vladavini prava med Komisijo, državami članicami, Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije.

Na področju pravosodnega sistema poročilo Evropske komisije ugotavlja, da je Slovenija izvedla obsežno reformo: novi Zakon o sodnikih je pristojnost imenovanja vrhovnih sodnikov prenesel z Državnega zbora na Sodni svet, skupaj z novelo Zakona o sodnem svetu pa je nadgradil jamstva sodniške neodvisnosti in prenovil disciplinski okvir za sodnike. Novi Zakon o sodiščih uvaja reformo sodne mreže, ki bo začela veljati 1. januarja 2027. Komisija beleži tudi nadaljnjo digitalizacijo poslovanja sodišč (med drugim elektronsko vlaganje in vročanje v civilnih zadevah ter vzpostavitev portala e-Sodstvo) in nadaljevanje prizadevanj za okrepitev zaščite sodnikov in državnih tožilcev. Poročilo hkrati ugotavlja, da se je ob sicer stabilnem številu rešenih zadev skupni sodni zaostanek povečal in da dolžina sojenj ostaja izziv, zlasti v zadevah pranja denarja in korupcije.

Na protikorupcijskem področju Komisija ugotavlja, da je bil pri uresničevanju priporočila glede rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnem sojenju v korupcijskih zadevah dosežen omejen nadaljnji napredek. Rezultati ostajajo skromni pri preiskovanju ter zmerni pri pregonu in pravnomočnih sodbah, tudi glede korupcije na visoki ravni. Pri tem Komisija ugotavlja, da potekajo prizadevanja za krepitev zmogljivosti državnih tožilstev. Komisija zato Sloveniji priporoča, da sprejme nadaljnje ukrepe za zagotovitev rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah, vključno z zadevami na visoki ravni.

Na področju medijev Komisija ugotavlja določen nadaljnji napredek pri zaščiti novinarjev, saj sta bila sprejeta Zakon o zaščitnih ukrepih pred strateškimi tožbami proti javnemu udejstvovanju in novi Zakon o medijih, od februarja 2026 pa na Ministrstvu za pravosodje deluje tudi kontaktna točka. Sloveniji priporoča, da nabor razpoložljivih varovalk za zaščito novinarjev še razširi, ob upoštevanju evropskih standardov.

Minister za pravosodje Mihael Zupančič je ob objavi poročila poudaril: "Zadovoljni smo, da je tudi Evropska komisija prepoznala izzive, s katerimi se Slovenija sooča na področju preiskovanja in sojenja v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Teh izzivov se na ministrstvu zavedamo in jih odločno naslavljamo. Včeraj predstavljen Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala je prvi korak, ki ga na Ministrstvu za pravosodje delamo v smeri, da bodo korupcijska kazniva dejanja hitreje preiskana in pravnomočno razsojena. Rdeča nit zakonskih rešitev je, da v celotni verigi pregona — od odkrivanja in preiskovanja do pravnomočne sodbe — vzpostavimo večjo pristojnost in večjo odgovornost vseh deležnikov."

Predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga je Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva potrdila včeraj, uvaja povezano specializirano obravnavo najzahtevnejših zadev korupcije in organiziranega kriminala. Cilj zakona je vzpostaviti ekosistem učinkovitega pregona, v katerem sodelujejo vsi pristojni organi — koncentracija znanja in izkušenj pri obravnavi teh zadev omogoča hitrejše in učinkovitejše postopke, od odkrivanja in preiskovanja do pregona in pravnomočne sodbe. Z zakonom ministrstvo naslavlja priporočila Evropske komisije glede zagotovitve rezultatov pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih sodbah v korupcijskih zadevah, vključno z zadevami na visoki ravni. Pri pripravi zakonskih rešitev ministrstvo posebno pozornost namenja neodvisnosti in samostojnosti specializiranih organov ter njihovim večjim pristojnostim in odgovornostim.

Ministrstvo za pravosodje bo poročilo skrbno proučilo, tudi v luči načrtovanja in priprave nadaljnjih ukrepov za krepitev vladavine prava v Sloveniji.