Predstavnici SOP na srečanju Mreže nacionalnih kontaktnih točk OECD

Srečanje se je začelo s pregledom napredka pri izvajanju OECD Deklaracije o inovativnosti v javnem sektorju, ki se ji je Slovenija pridružila leta 2019. Sekretariat OECD je predstavil zadnjo analizo tega dokumenta in njihovo spremljanje praks podpisnic deklaracije.  Pri tem je izpostavil štiri ključne premike: od zavez k zmogljivostim, od uvajanja tehnologije k ustvarjanju javne vrednosti, od pilotnih projektov k merljivim rezultatom ter od splošnih ambicij k operativni jasnosti.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi uporabi umetne inteligence v javni upravi. OECD ugotavlja, da države umetno inteligenco vse pogosteje uporabljajo za avtomatizacijo procesov, podporo odločanju, napovedovanju in zaznavanju nepravilnosti. Hkrati pa ostajajo pomembni izzivi povezani z etiko, pristranskostjo podatkov, kibernetsko varnostjo ter  s tveganjem izključenosti.

Na področju inoviranja javnih storitev je bil izpostavljen na uporabnika osredotočen pristop pri oblikovanju in razvoju storitev. Predstavljeni primeri iz Portugalske, Norveške in Brazilije so pokazali pomembnost sistematičnega pristopa k inoviranju, oblikovanju skupnih orodij ter vzpostavljanju podpornega okolja za javne uslužbence. Drugi vsebinski sklop se je osredotočal na v prihodnost usmerjene javne organizacije. Osrednji temi sta bili strateško predvidevanje in upravljanje, ki še nista sistematično vključena v procese odločanja. OECD opozarja, da številne države še vedno utemeljujejo svoje odločitve na enotni predstavi prihodnosti, kar zmanjšuje njihovo prilagodljivost. Upoštevanje različnih možnih razvojnih scenarijev omogoča zgodnejše zaznavanje sprememb, višjo odpornost na nepričakovane dogodke in učinkovitejše učenje iz izkušenj. V nadaljevanju so bili predstavljeni najnovejši trendi inoviranja v javnem sektorju, ki jih je OECD zaznal med zadnjim pozivom za zbiranje inovacij v javnem sektorju. Med njimi izstopajo vzpostavljanje okolij za eksperimentiranje, večja vključenost uporabnikov, širša uporaba umetne inteligence v analitične procese ter prehod k rednemu spremljanju učinkov politik. Opazna sta tudi premik od odzivnega k preventivnemu delovanju javnih institucij in krepitev nacionalnih zmogljivosti na področju umetne inteligence. V zaključnem delu srečanja so bile obravnavane zmogljivosti in veščine za inoviranje. OECD podpira države pri razvoju inovacijskih kapacitet in kompetenčnih okvirov za javne uslužbence. Poseben poudarek namenja krepitvi znanj za praktično uvajanje inovacij ter oblikovanju spodbudnih okolij, vključno z nagrajevanjem in prepoznavanjem inovativnih praks.

Srečanje je ponudilo celovit pregled aktualnih trendov in izzivov ter poudarilo pomen sistematičnega pristopa k inovacijam v javnem sektorju, krepitvi zmogljivosti in odgovorni uporabi novih tehnologij. Predstavnici SOP sta pridobili dragocena znanja in vpoglede v prakse držav članic OECD, ki bodo podpora nadaljnjemu razvoju inovativnih, vključujočih in na dokazih temelječih pristopov pri oblikovanju javnih politik, prilagojenih hitro spreminjajočim se družbenim izzivom.

Projekt Stičišče za oblikovanje politik (SOP) je sofinanciran s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropski sklad za regionalni razvoj, v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027. Več na https://evropskasredstva.si/