Slovenske kopalne vode brez slabih ocen. Kopajte se varno in odgovorno.

Lokacijo kopanja pa moramo izbirati premišljeno in se zavedati tveganj, ki nam jih kopanje predstavlja – za lastno varnost in zdravje lahko največ storimo sami.

Za zdravo kopanje je pomembna tudi ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo števila živa bitja, katerim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne predstavljajo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce.

Človek pa z dejavnostmi v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije preko komunalnih izpustov, s spiranjem kmetijskih površin, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali. Prav s fekalijami onesnažene vode prestavljajo tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije, ob požiranju vode tudi trebušna obolenja.

Kvantitativen pokazatelj fekalnega onesnaženja voda so indikatorske bakterije (na primer Escherichia coli, intestinalni enterokoki), katerih izvor je v človeških in/ali živalskih iztrebkih. Prav ti dve bakteriji se kot pokazatelja fekalnega onesnaženja spremljata na lokacijah, ki so na površinskih vodah namenjene kopanju, medtem ko kakovosti vode na tako imenovanih »divjih kopališčih« v sklopu državnega monitoringa ne spremljamo. Mednje sodijo številne gramoznice, bajerji, vodni zbiralniki, ribniki, ki kopanju niso namenjeni in urejeni v ta namen z vidika varnosti, o kakovosti vode pa se navadno ne ve dosti. Na teh lokacijah se kopamo izključno na lastno odgovornost.

Na površinskih vodah je kopanju namenjenih 49 tako imenovanih kopalnih vodah, ki so bile določene na odsekih, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu. Več kot polovica (28) kopalnih voda je določenih na celinskih vodah in sicer 20 na rekah Soča, Idrijca, Nadiža, Kolpa in Krka, 8 na Bohinjskem, Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju ter 21 na morju. 

Na vseh kopalnih vodah se redno spremlja kakovost vode v času kopalne sezone na vsaj enem merilnem mestu, ki je določeno tam, kjer je največje število kopalcev oz. tam, kjer je možnost onesnaženja največja. Evropska zakonodaja zahteva le mesečne analize vode, z namenom zagotoviti zanesljivejšo sliko stanja naših kopalnih voda pa se analize pri nas izvajajo vsake 14 dni. Ob vzorčenju vode za mikrobiološko analizo se poleg terenskih meritev opravi senzorični pregled prisotnosti vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov, površinske gošče (cvetenja) in prekomerne razrasti makroalg, v laboratoriju pa analize na prisotnost indikatorskih bakterij fekalnega izvora (Escherichia coli, intestinalni enterokoki)

Kakovost vode je na naših kopalnih vodah stabilna že vrsto let, kar potrjujejo tudi rezultati več kot 460 analiz vode, zbranih v priloženem poročilu. Kot v vseh evropskih državah, je tudi pri nas vsebnost indikatorskih bakterij fekalij v morju navadno majhna zaradi slanosti, obilice sonca oz. večje samočistilne sposobnosti. Vse kopalne vode na morju tudi v letu 2025 izpolnjujejo najstrožje kriterije poenotenega načina ocenjevanja kopalnih voda in so odlične, v preteklosti je bilo le kopališče Žusterna razvrščeno slabše zaradi okvare na kanalizacijskem sistemu. Način ocenjevanja določa, da se kopalne vode razporedi v 4 razrede kakovosti – odlična, dobra, zadostna, slaba kopalna voda glede na vsebnosti indikatorskih fekalnih bakterij zadnja 4 leta, za kopanje pa je primerna voda vsaj zadostne kakovosti.

Med celinskimi vodami so reke znatno bolj obremenjene s fekalijami, saj se vanje navadno stekajo odpadne vode, kakovost vode pa je odvisna tudi od meteoroloških in hidroloških razmer, čemer so podvržena tudi jezera, vendar v manjši meri. Prav zaradi tega dejstva je kakovost kopalnih voda na Blejskem, Bohinjskem jezeru in Šobčevem bajerju že vrsto let odlična. Kakovost kopalnih voda na rekah je bolj spremenljiva in tudi bolj odvisna od vremenskih dejavnikov. V letu 2025 je slaba polovica (8) kopalnih voda na rekah odlične kakovosti – na Kolpi so to kopalna območja Prelesje – Kot, Radenci, Damelj, Učakovci - Vinica in Pobrežje Fučkovci, na Krki Žužemberk, na Soči pa kopalni območji v zgornjem toku – Čezsoča in Tolmin I. Druga polovica kopalnih voda (9) ustreza dobri kakovosti – kopalna območja na Kolpi v spodnjem toku - kopalna območja Adlešiči, Dragoši – Griblje, Primostek in Podzemelj, Idrijca v Bači pri Modreju, dve mesti na Nadiži (merilno mesto Logje je zadostno), ter Soča v spodnjem toku – kopalna območja Tolmin II, Kanal in Solkan. Slabih kopalnih voda ne beležimo, tri na novo določene kopalne vode, ki so bile v monitoring vključene prvič, pa so neocenjene (kopalna območja Kolpa Dol in Križevska vas ter Idrijska Bela Lajšt). Po kakovosti kopalih voda se Slovenija med državami Evrope uvršča med boljše že vrsto let, saj slabih kopalnih voda ne beležimo, ali pa je bil ta delež v preteklosti zelo majhen.

Dodatne izvedene molekularne biološke analize na prisotnost virusnih in bakterijskih patogenov ter analize označevalcev odpornosti proti antibiotikom v letu 2025 so pokazale, da so naše kopalne vode kljub ustreznemu stanju fekalnih indikatorskih bakterij obremenjene tudi z drugimi patogeni, a le zmerno; pojav črevesnih virusov je znatno nižji kot to navajajo evropske raziskave, medtem ko se pojavnost salmonele ujema s podatki iz literature. Geni za odpornosti proti antibiotikom se po podatkih iz literature pogosto pojavljajo v večini rekreacijskih vod, kar velja tudi za naše kopalne vode na rekah. Kopalna voda ni pitna voda, ni razkužena, zato se je med kopanjem treba izogibati požiranju vode. Svetujemo, da se upoštevajo splošna priporočila za varno kopanje v površinskih vodah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Karta kopalnih voda

Kopalne vode in vzorčna mesta so na - tudi s fotografijami - predstavljene v Karti kopalnih voda. Na njej objavljamo tudi sprotne podatke o temperaturi vode z najbližje avtomatske hidrološke postaje, o mikrobiološki kakovosti vode in morebitna opozorila/priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter vrednotenje stanja kopalnih voda pa enotni metodologiji v državah Evropske unije. Karta je dostopna na spletnih straneh in preko mobilnih telefonov z uporabo QR kode na informacijskih tablah na samih kopalnih vodah. Prav slednje omogoča kopalcem posredovanje informacij o stanju tudi takrat, ko vzorčevalne ekipe niso na terenu.

Sprememba seznama kopalnih voda leta 2025

Seznam kopalnih voda je bil v lanskem letu posodobljen. Glede na predhodnega, ki je določal 48 kopalnih voda, so bile spremembe naslednje:

• na Dolenjskem sta se ukinili kopalni vodi: Kopalno območje Krka, Straža in Kopalno območje Kolpa, Sodevci, novi pa sta kopalni vodi Kopalno območje Kolpa, Dol in Kopalno območje Kolpa, Križevska vas;
• na Goriškem je na novo določena kopalna voda Kopalno območje Idrijska Bela;
• morju so se ukinile kopalne vode Kopalno območje Debeli Rtič, Kopalno območje Simonov zaliv–Strunjan, Kopalno območje Salinera–Pacug, Kopalno območje Fiesa–Piran se je omejilo le na območje Fiese, Osrednja plaža Portorož in Naravno kopališče Metropol Portorož pa sta se združili v eno kopalno vodo in sicer v Plažo Portorož. Na novo so na morju določene kopalne vode Kopalno območje Rt Punta-pomol, Kopalno območje Fornače, Kopalno območje pod Turistico in Kopalno območje Rt Seča). 

Naravno kopališče/kopalno območje

Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč. Teh kopališč je pri nas 17, in sicer je 13 na morju, 3 na Blejskem jezeru in 1 na Šobčevem bajerju.

V naravnem okolju pa se lahko kopamo v tako imenovanih kopalnih območjih – to so pretežno naravni odseki na rekah, jezerih in morju, namenjenih kopanju, kjer je bilo v kopalni sezoni v preteklosti evidentiranih vsaj 300 kopalcev/dan, 3 krat na kopalno sezono.

Kopalnih območij je določenih 32. 24 območij je na rekah Idrijca, Soča in Nadiža na Goriškem, na Bohinjskem in Blejskem jezeru na Gorenjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini pa so na rekah Kolpa in Krka. 8 kopalnih območij je določenih tudi na morju. Do njih je navadno omogočen dostop po javni poti, za kopanje pa je zagotovljena ustrezna širina (vsaj 10m) in dolžina brega (vsaj 100m). 

Dostopi v vodo so pretežno naravni se pa tu kopamo na lastno odgovornost, saj za varnost posebej ni poskrbljeno. Ker akvatorij kopališča ni ustrezno omejen, se od obale ne smemo oddaljiti preveč; v morju le do 150 metrov, v jezerih do 100 metrov in v rekah do 30 metrov.)

Poročilo Evropske agencije za okolje o stanju kopalnih voda v Evropi in Sloveniji v letu 2025

Poročilo za leto 2025 zajema 22.010 uradno določenih kopalnih voda v 27 državah članicah EU, 119 lokacij v Albaniji in 160 v Švici. Temelji na analizi podatkov, ki jih države poročajo za kopalne sezone 2022–2025.

Kakovost evropskih kopalnih voda v letu 2025 | Publikacije | Evropska agencija za okolje (EGP)

Poročilo navaja, da se je kakovost kopalnih voda v Evropi v zadnjih desetletjih občutno izboljšala, predvsem zaradi zmanjšanih izpustov neprečiščene ali delno prečiščene komunalne odpadne vode. Tako se je v zadnjih letih mogoče kopati v številnih prej močno onesnaženih urbanih vodah in rekah. Od vseh kopalnih voda jih je 85 % ocenjenih kot odličnih, 96 odstotkov pa jih je izpolnilo vsaj minimalne zahteve Direktive o kopalnih vodah. Vendar je 1,5 odstotka kopalnih voda ostalo slabe kakovosti, kar kaže, da upravljavski ukrepi niso bili zadostni ali niso bili učinkovito izvedeni. Med državami s slabimi kopalnimi vodami Slovenije ni, saj so vse slovenske kopalne vode odlične ali dobre kakovosti.

Obalne kopalne vode so na splošno boljše kakovosti kot reke in jezera: 88 odstotkov vseh evropskih obalnih kopalnih voda je bilo leta 2025 ocenjenih kot odličnih, v primerjavi z 78 odstotki celinskih kopalnih voda.

Na obalnih kopalnih vodah je bilo spremljanje stanja izvedeno na 14.861 lokacijah v 22 državah članicah in Albaniji. Skupno je bilo 87,4 odstotkov teh kopalnih voda ocenjenih kot odličnih, vse obalne kopalne vode na Cipru, v Litvi in Sloveniji pa so leta 2025 dosegle odlično kakovost. Nasprotno pa je bilo manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda ocenjenih kot odličnih na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji. V Belgiji, Bolgariji, Latviji, Malti in Romuniji so bile vse obalne kopalne vode razvrščene kot vsaj zadostne kakovosti.

Leta 2025 je bilo spremljanih tudi 7.428 kopalnih voda na rekah in jezerih. Skupno je bilo 78,3 odstotkov teh kopalnih voda ocenjenih kot odličnih. V Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nemčiji je bil ta delež višji od 90 odstotkov . Nasprotno pa je bilo manj kot 60 odstotkov celinskih kopalnih voda ocenjenih kot odličnih v Sloveniji (57,1 odstotka), na Portugalskem, Poljskem, Hrvaškem in v Španiji.

Poročilo posebej obravnava rečne kopalne vode, saj te postajajo pomembna in vse bolj cenjena rekreacijska območja po vsej Evropi. Vendar je v mnogih državah le razmeroma majhen delež uradno določenih kopalnih voda na rekah — približno 1.200 lokacij na ravni EU oziroma 5,5 odstotkov vseh kopalnih voda. Kakovost jezerskih kopalnih voda — približno 6.200 lokacij na ravni EU oziroma 27,8 odstotka vseh kopalnih voda — je navadno boljša od rečnih, saj odpadne vode praviloma niso speljane neposredno vanje, kar pa za reke ne velja vedno. To odraža posebne izzive, povezane z določanjem kopalnih voda in njihovim upravljanjem. Razmeroma nizek delež rečnih kopalnih voda, ki so bile v letu 2025 v Evropi ocenjene kot odlične (47 odstotkov ), dodatno ponazarja izzive zagotavljanja stabilne mikrobiološke kakovosti v tekočih vodah.

V Sloveniji kar 40,8 odstotka oziroma 20 vseh kopalnih voda leži na rekah, le 16,3 odstotka oziroma 8 pa na jezerih. Po deležu rečnih kopalnih voda se Slovenija uvršča na drugo mesto med evropskimi državami; večji delež ima le Češka, kjer je rečnih 59,4 odstotka oziroma 91 od 153 kopalnih voda. To je tudi eden od razlogov, da se Slovenija po deležu vseh odličnih celinskih kopalnih voda med državami EU uvršča v drugo polovico. Hkrati pa je podatek, da kar 8 slovenskih rečnih kopalnih voda oziroma 40 odstotkov v letu 2025 dosega odlično stanje, primerljiv z evropskim povprečjem.