Dan meroslovja 2026

S podpisom Metrske konvencije je bil postavljen pomemben mejnik naše zgodovine. Takrat je bil ustanovljen Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu (francosko Bureau International des Poids et Mesures - BIPM (stran v angleščini)), hkrati pa so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za poenotenje merskih enot in mednarodno primerljivost merjenj.

Namen letošnjega dogodka je bilo ozaveščanje javnosti o temeljni vlogi merjenja pri podpori znanosti, industriji in oblikovanju javnih politik. Tema dogodka »Zanesljive meritve so temelj učinkovitih politik« poudarja povezavo med meroslovjem in na dokazih temelječim upravljanjem. Merjenje je temelj informiranega odločanja. Od trgovine in inovacij do javnega zdravja in novih tehnologij zanesljivo merjenje predstavlja dokazno osnovo, na kateri temelji zdrava politika — in javno zaupanje.

Zanesljivi podatki, utemeljeni na sledljivih in točnih meritvah, so ključni za to, da lahko oblikovalci politik sprejemajo informirane odločitve na področju javnega zdravja, varstva okolja, energetike in gospodarske regulacije. Brez verodostojnega merjenja politike ne morejo temeljiti na dokazih, javno zaupanje v institucije pa se lahko začne krhati.

Udeležence dogodka je v uvodu nagovoril predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je med drugim povedal: »Danes se soočamo z izzivi, ki presegajo meje posameznih držav: digitalizacija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, prehod v zeleno energijo, nove tehnologije merjenja in nadzora. Vse to zahteva, da meroslovni sistemi ostanejo zanesljivi, sledljivi in odporni, hkrati pa dovolj prilagodljivi, da sledijo hitremu razvoju. Na nacionalni ravni pa je naša naloga, da te spremembe pravočasno razumemo, jih prenesemo v prakso in zagotovimo, da bodo koristile ljudem, gospodarstvu in družbi kot celoti.«

dr. Samo Kopač, v. d. direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje, ki v samostojni Sloveniji deluje že 35 let, je v uvodnih besedah povedal »letošnji Dan meroslovja nas je opomnil, da zaupanje v politike ni mogoče brez zaupanja v meritve. Odločanje na podlagi dokazov zahteva stabilen meroslovni sistem, ki povezuje državo, industrijo, znanost in širšo javnost. Na dogodku smo govorili o tem, kako se spreminjajo meroslovne zahteve, kako se razvija zakonodaja in kako lahko skupaj poskrbimo, da bodo meritve tudi v prihodnje ostale zanesljiv temelj zaupanja, varnosti in kakovosti življenja.«

Na dogodku Dan meroslovja 2026 so svoja bogata strokovna znanja s področja meroslovja iz prakse delili strokovnjaki z različnih področij:

• Dušanka Škrbić, zaposlena na Uradu za meroslovje, je predstavila zgodovino Urada ob 35 – letnici delovanja;
• mag. Roman Flegar, prav tako zaposlen na Uradu za meroslovje in prejemnik posebnega priznanja za vodenje delovne skupine pri Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (OIML), je predstavil posodobitev mednarodnega priporočila OIML R 91 Merilniki hitrosti, ki določa tehnične in preskusne zahteve za merilnike hitrosti v cestnem prometu;
• izr. prof. dr. Tea Zuliani, predstavnica Inštituta Jožef Stefan, pa je predstavila aktualno temo s področja meroslovja za varnost hrane v krožnem gospodarstvu – ciljne in presejalne metode za onesnaževala v hrani in embalaži.

Vsi predavatelji so ne glede na področje dela poudarili, da so točna in zanesljiva merjenja del vsakega vidika sodobnega življenja ter so izredno pomembna, saj nam omogočajo sprejemanje premišljenih odločitev, ki vodijo v boljši jutri in ustvarjanje kakovostnejšega življenja za naše naslednje generacije.

V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza z aktualno temo: »Zanesljive meritve so temelj učinkovitih politik.«

V razpravi so sodelovali:

• mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d.,
• mag. David Batič, vodja Sektorja za razvoj in monitoring trga, Agencija za energijo,
• Breda Goršek, vodja Sektorja za prost pretok blaga in storitev, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport,
• dr. Samo Kopač, v. d. direktorja Urada za meroslovje.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali o preslikavi meritev v odločitve v delovnih okoljih in oblikovanju politik na ravni posameznih organizacij in države kot celote. Prav tako so zrli v prihodnost, ki prinaša vedno nove izzive; npr. nove direktive EU, napredne tehnologije kot so umetna inteligenca in digitalizacija merilnih podatkov, kot podpora za bolj informirano, hitrejše in zanesljivejše oblikovanje politik. Strinjali so se, da meroslovje presega tehnične okvire in pomembno prispeva k razumevanju sveta, razvoju tehnologij, skrbi za okolje ter krepitvi zaupanja v družbi. V času hitrih sprememb namreč prav točne, zanesljive in sledljive meritve omogočajo skupno razumevanje realnosti in odgovorno odločanje.

Sklenemo lahko, da je včerajšnji dogodek ponudil priložnost za okrepitev sodelovanja. Za izmenjavo izkušenj, pogled v prihodnost in vprašanje, kako lahko meroslovje še naprej krepi zaupanje – zaupanje v meritve, v institucije, v odločitve in v politike, ki oblikujejo naš vsakdan. Dogodek je ponovno pokazal, da meroslovje povezuje tradicijo, znanje in izkušnje preteklih generacij s tehnološkimi inovacijami in izzivi prihodnosti, ter ostaja eden ključnih elementov razvoja sodobne družbe.