Državna sekretarka Heferle o nedovoljenih migracijah in boju proti trgovini z drogami v Sredozemlju

Slovenija je na področju preprečevanja nedovoljenih migracij in zaščite zunanjih meja Evropske unije (EU) v kontekstu varnejšega Sredozemlja zavezana tesnejšemu sodelovanju za varno in odporno Sredozemlje, predvsem v času, ki ga zaznamujeta stopnjevanje napetosti in negotovost v širši regiji. Državna sekretarka Tina Heferle je na panelu opomnila na skorajšnjo uveljavitev Pakta o migracijah in azilu (12. junija 2026), pri čemer je začetna faza obravnave migrantov ključna za zagotovitev vzdržnega in pravičnega sistema. »Poleg postopka preverjanja in registracije bo pomembno učinkovito izvajanje mejnih postopkov. Zelo je pomembna dosledna uporaba sistema Eurodac, še posebej ko govorimo o takojšnjih in pravočasnih vnosih podatkov v sistem. To velja tudi za obravnavo oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja na morju. Le na ta način bomo zagotovili učinkovitost sistema in zmanjšanje tveganja sekundarnih gibanj,« je dejala.

Pri oblikovanju celovite migracijske politike je bistveno krepiti sodelovanje s partnerskimi državami, še zlasti operativno sodelovanje pri boju proti tihotapljenju migrantov. Heferle se je zavzela, da se vračanje oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, vse pogosteje umešča v celovita partnerstva. »Z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov moramo zagotoviti izpolnjevanje mednarodnopravne obveznosti ponovnega sprejema, pri tem pa pričakujemo več enotnosti med državami članicami. Finančna podpora tretjim državam bi morala biti strateško povezana s sodelovanjem pri upravljanju migracij, pri čemer mora EU ohraniti jasno pogojenost in doslednost pri uporabi svojih instrumentov.«

Ministri so se strinjali, da moramo Pakt o migracijah in azilu začeti izvajati dosledno od prvega dne dalje, saj bomo le tako zagotovili njegovo verodostojnost. Strinjali so se, da so pri izvajanju pakta ključni zagon sistema Eurodac in povezljivost z ostalimi informacijskimi sistemi, učinkovit sistem vračanja ter sodelovanje z državami izvora in tranzita.

Tihotapljenje prepovedanih drog predstavlja dinamično varnostno grožnjo, ki vpliva na družbo kot celoto. »Zato se mora naše delovanje nujno osredotočiti na najnevarnejše organizirane kriminalne združbe in krepitev medsebojnega sodelovanja, saj se bomo le tako lahko uspešno zoperstavili tej grožnji,« je na panelu o boju proti tihotapljenju prepovedanih drog dejala državna sekretarka. Slovenska policija v našem edinem mednarodnem pristanišču v Kopru krepi sodelovanje s carinskimi in pristaniškimi organi, pa tudi špediterskimi oziroma logističnimi podjetji in z zasebno varnostno službo luke. Tovrstno sodelovanje se je izkazalo kot pomemben doprinos k izboljšanju analiz tveganja in h krepitvi varnostnih ukrepov na območju pristanišča.

»Aktivnosti organiziranega kriminala na območju Sredozemskega morja predstavljajo pomembno grožnjo za notranjo varnost vseh držav, ki ga obkrožajo. Da se bomo lahko uspešno borili proti njim, moramo razviti tesne operativne povezave med policijami in zagotoviti pravočasno izmenjavo informacij. Zato podpiramo pobude na področju varnosti v Paktu za Sredozemlje, zlasti vzpostavitev regionalnega dialoga o notranji varnosti. Prepričani smo, da bo pomembno doprinesel k boljšemu razumevanju in odzivanju na skupne varnostne grožnje,« je povedala Heferle.

Ministri so poudarili, da največ nedovoljenih drog prispe v EU po morju. Tihotapci se prilagajajo izredno hitro, na razpolago imajo napredno tehnologijo in prevozna sredstva, ki jih je težko nadzorovati. Zato so se strinjali, da je trgovina s prepovedanimi drogami globalen in kompleksen izziv. Poudarili so, da je treba posebno pozornost posvetiti manjšim pristaniščem in različnim oblikam tovora, saj se prepovedane droge ne tihotapi samo v zabojnikih. Za učinkovit pregon je potreben multidisciplinaren pristop in sodelovanje z različnimi službami in agencijami, kot so policija, pravosodni organi, carina, finance, pri tem pa uporabljati analitične zmožnosti in platforme sodelovanja in kanale za izmenjavo informacij, ki jih ponujajo agencije. Tudi pri boju proti prepovedanim drogam je izrednega pomena zunanja dimenzija ter sodelovanje z državami izvora in tranzita, saj kriminalne združbe iz enega dela sveta uporabljajo laboratorije in skladišča v drugem delu sveta.

Ministri za notranje zadeve so v Rovinju sprejeli tudi skupno deklaracijo, ki jih zavezuje k usklajenemu in enotnemu delovanju.

Ozadje

Skupino MED9 sestavljajo sredozemske države članice EU: Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija. Namenjena je tesnejši koordinaciji stališč in ukrepov tako glede zadev EU kot tudi politik in aktivnosti v Sredozemlju. Slovenija je postala članica MED9 leta 2021 in je skupini predsedovala leta 2025.