Z novima sporazumoma vlagamo 50 milijonov evrov v lokalni razvoj in javno zdravje

Memoranduma so podpisali predstavniki Republike Slovenije ter držav donatoric – Kraljevine Norveške, Kneževine Lihtenštajn in Republike Islandije. Kraljevino Norveško je zastopal Njegova ekscelenca Vegard Kaale, veleposlanik Kraljevine Norveške, Republiko Islandijo Njena ekscelenca Helga Hauksdóttir, veleposlanica Republike Islandije, Republiko Slovenijo pa minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.

Glavna cilja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP sta zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropi ter krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami in državami upravičenkami.

Minister dr. Aleksander Jevšek je ob podpisu poudaril, da današnji podpis memorandumov potrjuje trdno partnerstvo, ki temelji na skupnih evropskih vrednotah, medsebojnem zaupanju ter skupni odgovornosti za trajnostni in vključujoč razvoj Evrope.

»Ne gre zgolj za formalni akt, temveč za jasno zavezo k nadaljnjemu sodelovanju pri reševanju skupnih izzivov ter krepitvi solidarnosti, demokracije in družbene odpornosti. Sredstva finančnih mehanizmov predstavljajo pomembno podporo projektom, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja ljudi, razvoju institucij, krepitvi lokalnih skupnosti ter ustvarjanju priložnosti za trajnostni razvoj,« je dejal minister.

Njena ekscelenca Helga Hauksdóttir, veleposlanica Republike Islandije, je izpostavila pomen solidarnosti in skupnih evropskih vrednot: »Nepovratna sredstva EGP so jasen izraz solidarnosti in odražajo skupna prizadevanja za izgradnjo bolj enakopravne in povezane Evrope. Ta sredstva dajejo resničen pomen vrednotam, ki jih delimo – sodelovanju, priložnostim in pravičnosti. Povezujejo ljudi, institucije, strokovno znanje in ideje iz vseh naših držav. Islandija s ponosom prispeva k temu sodelovanju.«

Njegova ekscelenca Vegard Kaale, veleposlanik Kraljevine Norveške, pa je poudaril pomen mednarodnega sodelovanja v času globalnih izzivov: »V času globalne nestabilnosti in nepredvidljivosti, ki ga zaznamujejo geopolitične napetosti in konflikti, je mednarodno sodelovanje pomembnejše kot kadar koli prej. Norveška ostaja zavezana k pomoči pri oblikovanju močnega in enotnega evropskega odziva na izzive, s katerimi se skupaj soočamo.«

Ob tem je dodal, da sredstva EGP in Norveška sredstva predstavljajo pomembno platformo za krepitev sodelovanja in partnerstva ter da je trenutno finančno obdobje usmerjeno v bolj zeleno, bolj demokratično in bolj odporno Evropo. »V tem obdobju bomo skupaj s Slovenijo sodelovali pri krepitvi odpornejših, vključujočih in trajnostnih lokalnih skupnosti, sistemov javnega zdravja ter zaščite pred nasiljem v družini in nasiljem na podlagi spola,« je poudaril veleposlanik Norveške.

Slovenija z novim obdobjem vstopa že v četrti programski cikel izvajanja obeh finančnih mehanizmov. Za programsko obdobje 2021–2028 je Sloveniji namenjenih 50.018.273 evrov bruto sredstev.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi Nacionalne kontaktne točke v celoti upravlja finančne mehanizme v Republiki Sloveniji, obenem pa nastopa tudi kot nosilec programov, ki bodo podprti s sredstvi finančnih mehanizmov. Države donatorice so na javnem razpisu za upravljavca Sklada za civilno družbo, ki deluje v okviru programa finančnih mehanizmov, izbrale CNVOS v konzorciju s PIP Maribor in organizacijo Dobra družba.

Programska sredstva bodo usmerjena v dva vsebinsko povezana programa: Lokalni razvoj, dobro upravljanje in vključenost ter Javno zdravje.

Program Lokalni razvoj bo usmerjen v razvoj zelenih, vključujočih in trajnostnih lokalnih skupnosti ter v spodbujanje socialne vključenosti in digitalizacije. Poseben poudarek bo namenjen tudi krepitvi demokracije, pravne države in varstva človekovih pravic.

Program Javno zdravje pa bo naslavljal področja socialne vključenosti, zdravja žensk in duševnega zdravja. Posebna pozornost bo namenjena zaščiti ranljivih skupin pred nasiljem v družini in nasiljem na podlagi spola, zaščiti otrok ter razvoju otrokom prijaznega pravosodja.

Programske usmeritve temeljijo na razvojnih potrebah Slovenije ter nacionalnih in evropskih strateških dokumentih, vključno s Strategijo razvoja Slovenije 2030, priporočili Evropske komisije in prioritetami držav donatoric.