Ministri Evropske unije o prihodnji skupni kmetijski politiki in razmerah na kmetijskih trgih
Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo se je začelo z vsebinsko razpravo o predlogih za skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2028–2034 s poudarkom na preoblikovanju dohodkovnih podpor kmetom z namenom večje pravičnosti, ciljne usmerjenosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Slovenija je izpostavila, da kmetijstvo zaradi nižjih dohodkov v primerjavi z drugimi sektorji potrebuje stabilno podporo, ta pa mora biti usmerjena h kmetijskim gospodarstvom, ki jo najbolj potrebujejo, ob hkratnem ohranjanju enakih pogojev za kmetovanje na ravni EU. Slovenija je opozorila na raznolikost kmetijskih sistemov v EU in poudarila, da morajo imeti države članice dovolj prožnosti, da lahko pri oblikovanju dohodkovnih podpor upoštevajo svoje nacionalne razmere in posebnosti. Poudarila je tudi pomen podpore mladim kmetom ter potrebe po ustrezni ureditvi za majhne kmetije, vse z namenom večje odpornosti kmetijstva na tržne, podnebne in geopolitične izzive.
Zasedanje se je nadaljevalo z razpravo o razmerah na kmetijskih trgih. Slovenija je opozorila na pritisk visokih vhodnih stroškov, nestabilnosti trgov in zunanjih geopolitičnih dejavnikov. Izpostavila je vpliv dragih energentov in gnojil na konkurenčnost ter dodatna tveganja zaradi motenj v dobavnih verigah, nihanj cen in odvisnosti od uvoza ključnih surovin. Pozvala je tudi k ciljno usmerjenim kratkoročnim in dolgoročnim ukrepom na ravni EU, ki bodo krepili odpornost kmetijskega sektorja, zagotovili bolj predvidljivo delovanje trga ter prispevali k prehranski varnosti in večji samooskrbi.
Svet EU je opravil razpravo o vlogi kmetijstva in gozdarstva pri preprečevanju gozdnih požarov. Zaradi vse pogostejših in intenzivnejših požarov, tudi kot posledica podnebnih sprememb, je Slovenija poudarila pomen pravočasnega in usklajenega ukrepanja na ravni EU. Izpostavila je usklajeno preprečevanje, odpornost, pripravljenost, odzivanje in obnovo, ter vlogo kmetijske politike in drugih evropskih instrumentov pri podpori trajnostnemu upravljanju prostora, ob upoštevanju regionalnih posebnosti in načela sorazmernosti ukrepov. Slovenija je podprla krepitev nacionalnih zmogljivosti in sodelovanja na ravni EU.
Obravnavanih je bilo več točk razno, v okviru katerih je Slovenija podprla poziv Nemčije k poenostavitvi in zmanjšanju administrativnih bremen pri beleženju uporabe fitofarmacevtskih sredstev.