Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: čistejše vode

Slovenija je ena najbolj vodnatih držav v Evropi. Večina rek ima dobro ekološko stanje. Kar 97 odstotkov naše pitne vode prihaja iz podzemnih virov, zato je zagotavljanje minimalnega vpliva na okolje izjemno pomembno. Glavni viri onesnaženja so kmetijstvo (gnojila, pesticidi), industrija in komunalne odpadne vode. Med ključnimi izzivi, s katerimi se soočamo, so še vedno tudi relativno velike izgube vode. Povprečen delež vodnih izgub v javnih vodovodnih sistemih v Republiki Sloveniji trenutno znaša kar 29 odstotkov.

Slovenija ukrepe za boljše gospodarjenje z vodami izvaja tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). V celoti je izvedla reformo za povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja, zaključen pa je tudi že velik del dveh naložb - na področju izboljšanja komunalne in vodovodne infrastrukture.

Za izvedbo ukrepov je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki naložbeni del izvaja skupaj z občinami.

Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja – reforma

Cilj reforme je povečati učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja. V zasledovanju tega cilja je država sprejela dva zakonodajna akta in predpis o izvajanju javnih služb varstva okolja:

• Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) - Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) je zakon sprejel 16. marca 2022, v veljavo pa je stopil 13. aprila 2022;
• Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) – DZ RS je zakon sprejel 20. marca 2025, v veljavo pa je stopil 1. aprila 2025;
• Uredbo o plačilu za vodno pravico, ki je pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja, in vodnem povračilu - Vlada Republike Slovenije je uredbo sprejela 12. junija 2025 in je v veljavi od 28. junija 2025.

Z izvedbo reforme je Slovenija omogočila pogoje za izboljšanje organizacije in nadzora javnih služb na področju voda. To prispeva k boljši preglednosti stroškovne učinkovitosti pristojbin in dajatev za rabo vode. S tem je država zagotovila boljše pogoje za stabilnejše financiranje nadgradenj infrastrukture. Predvidena je tudi nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje dejavnosti izvajalcev javne službe in poročanje o njih.

Cilj, povezan z izvedbo reforme, je vlada uveljavljala v okviru četrtega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) v celoti izplačala novembra 2025. 

Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode - naložba

Cilj naložbe je prispevati k boljšemu stanju vodnih teles z izboljšanjem sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Osnovna infrastruktura je ponekod še vedno pomanjkljiva, zlasti v odročnejših krajih oziroma v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2000 populacijskih enot.

Od 77 projektov, ki se izvajajo v okviru javnega razpisa MNVP, je trenutno v celoti zaključenih 30 občinskih projektov. Preostali projekti morajo biti zaključeni do konca junija 2026.

Za izvedbo naložbe je trenutno predvidenih 48,70 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem), od tega 34 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 14,65 milijona evrov posojil. Vsa sredstva so za občine nepovratne narave.

Mejnik, povezan z nepovratnim delom naložbe, »Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode«, je Slovenija uveljavljala v okviru prvega zahtevka za plačilo, ki ga je EK v celoti izplačala aprila 2023. Posojilni mejnik, ki se tudi navezuje na izdajo sklepov o sofinanciranju projektov, je uveljavljala v okviru drugega izplačanega zahtevka. 

Prva dva cilja, povezana z nepovratnim delom naložbe, kjer je Slovenija EK že poročala o izvedenih projektih, sta del nedavno izplačanega petega zahtevka in šestega zahtevka ta plačilo, ki je v Bruslju v presoji od marca 2026. Zadnji oziroma tretji cilj bo Slovenija uveljavljala v zadnjem zahtevku, v katerem bo predvidoma tudi edini posojilni mejnik naložbe.

Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo – naložba

Cilj naložbe je prispevati k zmanjšanju izgub vode v Sloveniji. Naložba zajema izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Od 45 projektov, ki se izvajajo v okviru javnega razpisa MNVP, je trenutno v celoti zaključenih 24 občinskih projektov. Preostali projekti morajo biti zaključeni do konca junija 2026.

Za izvedbo naložbe je trenutno predvidenih 22,80 milijona evrov iz Mehanizma, od tega 6,7 milijona evrov nepovratnih sredstev in 16,10 milijona evrov posojil. Vsa sredstva so za občine nepovratne narave.

Mejnik, povezan z nepovratnim in posojilnim delom naložbe, »Izdaja sklepov o sofinanciranju za projekte oskrbe s pitno vodo«, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka za plačilo.

Prva dva cilja, povezana z nepovratnim delom naložbe, kjer Slovenija EK že poroča o izvedenih projektih, uveljavlja v okviru petega in šestega zahtevka za plačilo. Tretji nepovratni in prvi posojilni cilj pa bo Slovenija uveljavljala v okviru zadnjega zahtevka za plačilo, ki ga bo EK posredovala najkasneje do 30. septembra 2026.