Gostitev znanstvenega odbora mednarodne komisije za kitolov SC IWC 27.4.–8.5. 2026 na Bledu

23. 4. 2026

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Konferenca utrjuje prepoznavnost Slovenije kot sredozemske države, ki visoko na agendo postavlja vprašanje okolja na nacionalni in mednarodni ravni ter pri tem podpira znanstvene usmeritve. Na ta način je kot referenca podprto tudi področje zelenega in krožnega gospodarstva ter modre ekonomije, ki delujejo v dobrobit planeta.

skupinska fotografija — Avtor: Mednarodna komisija za kitolov

1 / 4

Na Bledu poteka že sedmič zasedanje znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov (angleško International Whaling Commission Scientific Commiittee - SC IWC), v organizaciji Sekretariata IWC in ob podpori Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Na tem zasedanju istočasno zaseda preko 150 mednarodnih znanstvenikov iz celega sveta. Iz Slovenije dr. Tilen Genov z Univerze na Primorskem in društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce.

Znanstveni odbor sta ministrstvi sogostili v letih 2014, 2016, 2017 in 2018. S tem smo uspeli nato doseči dogovor znotraj IWC, da Bled postane referenčna lokacija za zasedanja znanstvenega odbora IWC (po tem so sledila zasedanja v 2023, 2024 in 2026).

Znanstveni odbor pripravlja strokovne predloge in podlage za Mednarodno komisijo o kitolovu (politično zasedanje), ki sta ga ministrstvi prav tako večkrat sogostili v Portorožu. Prvič se je sestal leta 1950 in se od takrat sestaja vsako leto.

Bolj izpostavljene naloge znanstvenega odbora so ugotavljanje velikosti svetovnih populacij kitov in delfinov ter njihove genske pestrosti, podajanje strokovnih mnenj o primernosti višine kvot za določene oblike kitolova, ukrepi za varstvo kitov in delfinov, obravnava pa tudi opazovanja kitov in številne teme s področja okoljskih tem. V zadnjih letih so prevladujoča področja tudi zmanjševanje vplivov podvodnega hrupa, onesnaževanja, vključno s plastiko na kite in delfine, zmanjševanje prilova in zapletanja v ribiške mreže ter zaščitena območja za kite in delfine.

Delo znanstvenega odbora trenutno vodi Velika Britanija, zasedanja na Bledu pa se udeležuje okoli 150 znanstvenikov iz preko 45 držav - večinoma iz zahodnih držav in latinske Amerike, manjše število tudi iz Afrike in Azije - tudi strokovnjak Morigenosa iz Slovenije (stalna vrsta delfinov, ki živi v Slovenskem morju in S Jadranu je velika pliskavka).

V Mednarodni komisiji za kitolov je zastopanih 87 držav sveta, Slovenija je njena članica od leta 2006, predsedovala pa ji je med leti 2018 – 2022.

Tovrstne konference, ki jih Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve sogosti v okviru znanstvene in kulturne diplomacije ter globalnih izzivov, obenem predstavljajo referecno, ki služi kot v podpora zelenemu in krožnemu gospodarstva ter modri ekonomiji, ki delujejo v dobrobit planeta.

In ker je kultura pomemben del mednarodnega sodelovanja, tako poslovnega kot znanstvenega jo udeležencem nekoliko približamo še preko glasbe in filma, ob zaključku zasedanja.