Energetika in energetska kriza
Vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu in geopolitična nestabilnost v regiji Bližnjega vzhoda močno vplivata na svetovne trge nafte in zemeljskega plina ter prispevata k spirali rasti cen energije v svetu. Splošna ugotovitev je, da je v EU relativno dobro zagotovljena sama zanesljivost energetske oskrbe s fosilnimi gorivi. Izziv za EU, kot neto uvoznico energije na svetovnih trgih je, da na EU in njeno gospodarstvo močno vplivajo zlasti visoke in nestanovitne cene na veleprodajnih trgih. Od začetka vojaškega konflikta so se v enem mesecu cene zemeljskega plina v EU povečale za približno 70 %, nafte pa za 50 %. Prvi mesec vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu so se finančni izdatki za uvoz fosilnih energentov na ravni EU povečali za dodatnih 14 milijard EUR. Nedavno sklenjeno dvotedensko premirje je ustavilo oziroma zmanjšalo rast cen fosilnih goriv na svetovnih trgih, kar je pozitiven znak, a izzivi s tem še niso odpravljeni.
Kako pa se bodo zadeve odvijale ob poteku premirja ob objavi tega prispevka še ni znano, saj gre za situacijo s specifično in nepredvidljivo dinamiko. O energetski krizi, ki je večplastna in vpliva na gospodarstvo, kmetijstvo, transport, varnost plovbe, notranjo varnost, migracije bodo še v tem tednu razpravljali voditelji na ravni EU.
Voditelji držav članic EU so že na Evropskem svetu, dne 19. 3. 2026, med drugim poudarili nujnost pospešitve zelenega prehoda za zmanjšanje dolgoročne odvisnosti EU od uvoza fosilnih goriv. Aktualna energetska kriza je okrepila spoznanje na ravni celotne EU, da je zeleni energetski prehod najučinkovitejša srednjeročna strategija, da EU v prihodnje postane strateško avtonomna na področju energentov ter da se s tem zagotovi strukturno znižanje cen energije, ob zagotovitvi lokalno proizvedene zelene energije. Da bi se uspešno soočili s cenovno spiralo cen energije, ki vpliva na evropsko konkurenčnost in evropska gospodinjstva, so voditelji na Evropskem svetu hkrati sklenili, da je potrebno pristopiti k ciljno usmerjenim ukrepom za kratkoročno ublažitev cen energije, ob upoštevanju tehnološke nevtralnosti in specifične razmere v državah članicah. Skladno s sklepi Evropskega sveta, Evropska komisija pripravlja vrsto ukrepov, med drugim: za prilagoditev okvirja državnih pomoči za podporo gospodarstvu; za varčevanje energije; prevetritev kriznih ukrepov iz leta 2022; za zaščito ranljivih odjemalcev; za opuščanje fosilnih goriv; za povečanje fleksibilnosti omrežnin in obdavčitve; ter za okrepljeno mednarodno sodelovanje.
Za EU in Slovenijo bo v prihodnje eden od pomembnih izzivov v povezavi z zagotovitvijo polnjenja skladišč zemeljskega plina po sprejemljivih cenah, skladno z uredbo EU o skladiščenju zemeljskega plina. Pri tem bi bilo potrebno na ravni EU sprejeti koordinirane ukrepe.
Težko je napovedati koliko časa bodo trajale krizne razmere na energetskem trgu ter s tem pritisk na cene energentov. Sklenjeno dvotedensko premirje je sicer povzročilo hiter padec cen fosilnih goriv na svetovnih trgih, a previdnost glede prihodnosti ostaja, med drugim tudi zaradi poškodovane energetske infrastrukture v zalivskih državah. Ne glede na premirje bodo posledice konfliktnih razmer na Bližnjem vzhodu za trge fosilnih energentov in na cene energije verjetno dolgoročni. Vsak korak k nadaljnji deeskalaciji kriznih razmer v regiji bo pozitivno prispeval k odpravi nestanovitnosti cen energije in k stabilnosti energetskih trgov.