Dr. Nataša Bratina na srečanju generalnih direktorjev za prostorsko kohezijo in urbani razvoj

Osrednja tema sestanka generalnih direktorjev pristojnih za prostorsko kohezijo 14. aprila 2026 je proces prenove Teritorialne Agende 2030 ter priprava Vizije razvoja prostora EU. Prenova Teritorialne agende 2030: Teritorialna Agenda 2030 | Prihodnost za vse kraje) predstavlja predvsem priložnost za okrepitev njene vloge kot ključnega strateškega okvira za usmerjanje prostorskega razvoja Evropske unije. Dr. Nataša Bratina je izpostavila, da cilji in prednostne naloge TA2030 ostajajo dolgoročno relevantni, saj naslavljajo temeljne megatrende, ki bodo v prihodnje vplivali na razvoj prostora EU, mora pa okrepiti svoj vpliv tudi na širše politike EU, ne le na prostorske in urbane. Prihodnja skupna evropska prostorska vizija, ki bo predvidoma sprejeta v času luksemburškega predsedovanja svetu EU v letu 2029 naj poudari vlogo različnih območij pri soočanju z razvojnimi izzivi ter omogoča boljše usklajevanje sektorskih politik.

Za uresničitev skupne vizije evropskega prostorskega razvoja so se države članice odločile začeti strateški razmislek o vplivu globalnih megatrendov in politik EU na evropski prostor ter o ukrepih za zmanjševanje naraščajočih neenakosti. V ta namen je bila vzpostavljena Skupina za prostorsko prihodnost (Territorial Futures Forum – TFF A Forum for the Territorial Future of Europe | ESPON (stran v angleščini)) kot dolgoročna platforma za oblikovanje skupne evropske prostorske vizije.

TFF bo deloval kot politični forum na visoki ravni, ki povezuje generalne direktorje za prostorsko kohezijo in urbana vprašanja, Evropsko komisijo, evropske institucije ter neodvisne prepoznavne strokovnjake z univerz. Omogoča strateški dialog o prihodnjih prostorsko razvojnih usmeritvah, pri čemer se naslanja na analitične in napovedne (foresight) študije programa ESPON.

Prvo zasedanje TFF pod ciprskim predsedovanjem je postavilo ambiciozna izhodišča za nadaljnji triletni proces. Razpravo je zaznamoval prispevek Enrica Lette o prostorskih učinkih pete svoboščine, usmerjene v prosti pretok znanja in inovacij, ter opozorilih glede koncentracije razvojnih priložnosti. Prispevka Andrésa Rodrígueza-Posa in Elise Ferreira sta dodatno osvetlila prostorske učinke prihodnjega večletnega finančnega okvira ter vpliv geopolitičnih, okoljskih in gospodarskih pritiskov na možnost uravnoteženega razvoja evropskega prostora. S tem je TFF na Cipru jasno začrtal okvir za skupno razumevanje prihodnosti evropskega prostora.

Na sestanku generalnih direktorjev pristojnih za urbani razvoj 15. aprila 2026 je ciprsko predsedstvo izpostavilo nosilno temo predsedovanja – boljša dostopnost stanovanj. Evropska komisija je predstavila Evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja (angleško European Affordable Housing Plan), ki predstavlja podlago za pripravo zakonodajnega predloga, predvidenega za objavo konec leta 2026. Ker je stanovanjska politika v pristojnosti držav članic in mest, je bil namen predloga predvsem zagotoviti pravni okvir in podporo mestom pri urejanju najbolj perečih vprašanj, ki vplivajo na dostopnost stanovanj. Ta vključujejo kratkoročno oddajanje, nakup in uporabo stanovanj ter izboljševanje stanovanjske ponudbe. Vsebina načrta bo obravnavana na zasedanju ministrov, pristojnih za stanovanja, maja na Cipru. Ob tem je Evropska investicijska banka predstavila tudi finančne instrumente za podporo gradnji in prenovi stanovanj. Letno za ta namen namenja približno tri milijarde evrov, pri čemer načrtuje podvojitev sredstev v prihodnjih letih. Financiranje je na voljo v obliki neposrednih in posrednih posojil ter drugih finančnih instrumentov, za države in druge akterje z manj izkušnjami pa EIB ponuja tudi svetovalno in projektno sodelovanje.

V nadaljevanju je bila obravnavana EU Agenda za mesta Inforegio - Agenda EU za mesta: spodbujanje rasti in blaginje, ki jo je decembra 2025 objavila Evropska komisija. Generalna direktorica je v svojem prispevku poudarila, da EU Agenda za mesta ustrezno prepoznava pomembno vlogo mest vseh velikosti kot nosilcev gospodarskega razvoja, inovacij, odpornosti, socialne vključenosti in enakosti, kar je skladno z vsakodnevnim delom na nacionalni ravni. Pozdravila je tudi jasno priznanje vloge mest pri izvajanju politik in zakonodaje EU ter poudarek na celostnem urbanem razvoju. Opozorila pa je, da navedeni celovit pristop v novem večletnem finančnem okviru še ni zadostno odražen niti ustrezno finančno podprt. V tem kontekstu je izrazila potrebo po jasnejšem razumevanju, kako bo EU Agenda za mesta konkretno vplivala na prihodnjo regulativo in okrepila urbano razsežnost politik EU. Ob tem je pozvala k močnejši povezavi med Evropsko komisijo in obstoječimi instrumenti Urbane agende EU ter k bolj sistematičnemu vključevanju že zbranega znanja in priporočil v prihodnje ukrepe EU.

Po uspešnem zaključku izvajanja večletnega programa dela Urbane agende EU, sprejetega v okviru Ljubljanske deklaracije (2021), se je začela priprava novega večletnega delovnega programa Urbane Agende EU Urban Agenda for the EU | EUI (stran v angleščini). Proces nadgradnje vsebin temelji na izkušnjah dosedanjega sodelovanja držav članic, mest, Evropske komisije in strokovnjakov ter je usmerjen v večji učinek in oprijemljive koristi za mesta. Slovenija je v tem okviru izpostavila potrebo po vključitvi nove, vsebinsko pomembne teme – potresne prenove stavb.

Generalna direktorica Nataša Bratina je v svojem prispevku poudarila, da je krepitev potresne varnosti stavb izjemno aktualno in relevantno vprašanje, ker preventivno delovanje na področju potresne varnosti naslavlja več ciljev hkrati ter bistveno presega zgolj vidik energetske učinkovitosti.

Izpostavila je, da celostna prenova stavb vključuje konstrukcijsko utrjevanje, izboljšanje požarne varnosti, večjo univerzalno dostopnost, kar je še posebej pomembno v luči starajoče se družbe, ter funkcionalno posodobitev objektov. Takšen pristop podpira tudi načela Novega evropskega Bauhausa, saj spodbuja trajnostno gradnjo, krožno rabo virov ter kakovostno bivalno okolje in preventivno ukrepanje.

Krepitev potresne varnosti stavb izjemno aktualno in relevantno vprašanje, ker preventivno delovanje na področju potresne varnosti naslavlja več ciljev hkrati ter bistveno presega zgolj vidik energetske učinkovitosti.
-GD Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina 

Potrebo po obravnavi potresne varnosti stavb je ministrstvo izpostavilo že tudi na sestanku Delovne skupine za prostorski in urbani razvoj pri EK aprila 2026 v Bruslju. Pobudo je podprlo več držav članic in tudi ciprsko predsedstvo svetu EU.

Udeležba generalne direktorice Dr. Bratina je vsebinsko zelo uspešna, zaradi podane pobude Slovenije v zvezi s predhodno prenovo stavb za potresno varnost. Slovenska pobuda za vključitev potresne prenove stavb, javnih in zasebnih, kot pomembne teme v okviru prihodnjega programa Urbane agende EU je naletela na podporo držav članic in ciprskega predsedstva.

Na podlagi doseženega sprejema pobude, bo tematika vključena v nadaljnjo pripravo dokumenta Urban agenda for EU (pdf, 394 KB) (v angleščini) in bo v okviru naslednjega predsedovanja Svetu EU, ki ga bo prevzela Irska podana v potrjevanje ter sprejem, novembra 2026. S tem je Slovenija pomembno prispevala k oblikovanju prihodnjih usmeritev za zagotavljanje finančnih sredstev za potresno prenovo stavb na evropski ravni v okviru EU ter okrepila svojo vlogo pri zagotavljanju varnosti, trajnosti in kakovosti bivanja v urbanem prostoru.