Inšpektorat za delo poziva k doslednemu izvajanju ukrepov za varnost in zdravje pri delu
Primer neupoštevanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - neustrezno varovanje delavcev pred padcem v globino, nepravilna uporaba lestev in neuporaba osebne varovalne opreme - čelad
Za primerjavo – v celem letu 2025 smo zabeležili 21 smrtnih nezgod pri delu, od tega je bila vzrok smrtne nezgode pri delu v petih primerih prometna nezgoda. V dveh primerih, kjer so umrli štirje zaposleni delavci, je bil vzrok nezgode porušitev izkopa ali zasutje. V treh primerih je bil vzrok smrtne nezgode povozitev delavcev z delovno opremo. V dveh primerih je bil vzrok padec delavcev z višine in v dveh primerih gibajoči se deli delovne opreme. Po en primer vzrokov za nastanek nezgod pa je bil eksplozija tlačne posode, padec osebe pri gibanju, porušitev bremena na delavca, odlet sredstva za delo in zadušitev.
Inšpektorat za delo sicer v okviru usmerjenih akcij nadzora intenzivno izvaja nadzore predvsem v dejavnostih, kjer tudi sicer zaznavamo večje število nezgod pri delu. Pri tem ugotavljamo, da zakonodajo kršijo tako delodajalci kot tudi delavci in samozaposlene osebe, zato ponovno poudarjamo, da je spoštovanje predpisov skupna obveznost in odgovornost vseh udeležencev v delovnem procesu.
Delodajalci morajo usposobiti delavce za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ob uvedbi novih tehnologij ali delovnih sredstev ter ob spremembah v delovnem procesu. Usposabljanje mora biti prilagojeno konkretnemu delovnemu mestu, tveganjem in posebnostim delovnega okolja, in se izvajati po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in vsebino prilagajati glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
Delodajalec je prav tako dolžan zagotoviti občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki opravljajo delo na mestih z večjimi tveganji za nezgode ali poklicne bolezni oziroma na mestih, kjer so te pogostejše. Roki za občasne preizkuse ne smejo biti daljši od dveh let.
Ugotavljamo, da nekateri delodajalci usposabljanja delavcev zaupajo strokovnim službam, ki nimajo dovoljenja pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za opravljanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu. Prav tako so programi usposabljanj za varno delo pogosto preveč splošni in ne odražajo dejanskih tveganj posameznih delovnih mest, kar se pogosto pokaže ob nezgodah pri delu.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi usposabljanju tujih delavcev, ki zaradi jezikovnih ovir pogosto ne razumejo navodil za varno delo. V takšnih primerih je oteženo tudi preverjanje njihove dejanske usposobljenosti, kar lahko dodatno poveča tveganje za nastanek nezgod pri delu.
Inšpektorji so v nadzorih večkrat ugotovili tudi, da delavci ne uporabljajo osebne varovalne opreme in ne upoštevajo pravil varnega dela, kar lahko vodi do najhujših posledic.
Na splošno inšpektorat ugotavlja nizko raven varnostne kulture. Zato ponovno poziva vse delodajalce in delavce, da dosledno spoštujejo predpise ter izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Le s skupnim in odgovornim ravnanjem je mogoče zmanjšati število nezgod pri delu in preprečiti najhujše posledice, torej smrtne poškodbe.