Finančni petek: Financiranje zdravstva

Glavni vir financiranja zdravstvenega varstva predstavljajo prispevki delodajalcev (6,56 odstotka bruto plače) in delojemalcev (6,36 odstotka bruto plače) ter obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je leta 2024 nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sredstva zbira in upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.

ZZZS pogodbe sklene z izvajalci zdravstvenih storitev ter jim na tej podlagi zagotavlja plačilo opravljenih storitev. Poleg tega skrbi za pravice zavarovanih oseb pri uveljavljanju zdravstvene oskrbe in nadzoruje smotrnost porabe zbranih sredstev.

Pomembno vlogo pri stabilizaciji financiranja zdravstvenega sistema pa igra tudi državni proračun. Poleg zakonsko določenih transferjev (npr. za investicije in nujno zdravljenje nezavarovanih oseb) država v zadnjih letih povečuje neposredna vplačila v ZZZS. Ob staranju prebivalstva namreč prihodki iz prispevkov ne zadoščajo več za pokritje vseh obveznosti zdravstvene blagajne. Skupni odhodki proračuna za zdravstvo (vključno z investicijami in ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst) so tako v letu 2025 znašali 868,3 milijona evrov.

Po podatkih Eurostata so skupni izdatki (javni in zasebni) za zdravstveno varstvo merjeno v deležu BDP v Sloveniji nižji od povprečja EU; v letu 2024 so znašali 9,8 odstotka BDP. Ob tem je spodbuden podatek, da se Slovenija po pričakovani življenjski dobi, ki je eden ključnih kazalnikov kakovostni zdravstvenega sistema, z 82,1 leta uvršča nad povprečje EU (81,5 let).

Cilji države ostajajo jasni: transparentna poraba, optimizacija procesov in zagotavljanje kakovostne obravnave brez ogrožanja javnofinančnega ravnovesja.