Državni sekretar s predstavniki Združenj občin o izvajanju obnove
V uvodnem delu je državni sekretar predstavil realizacijo sklepov s prejšnjega sestanka. Med drugim je bil izveden tudi usklajevalni sestanek z vršilko dolžnosti direktorice Direkcije RS za vode in predstavniki občin, na katerem so občine predstavile svoje predloge in rešitve za bolj operativno sodelovanje z državo na področju urejanja vodotokov.
Predstavniki združenj so bili seznanjeni s ključnimi poudarki Programa odprave posledic naravne nesreče za leto 2026, ki ga je sprejela Vlada RS, zlasti na področju obnove lokalne infrastrukture, stanovanjskih objektov fizičnih oseb, vodovodne infrastrukture ter priprave in umeščanja gospodarske javne infrastrukture na območjih, namenjenih nadomestitvenim gradnjam. V letu 2026 je za sanacijo občinske infrastrukture načrtovanih približno 600 milijonov evrov, za urejanje vodne infrastrukture iz Sklada za obnovo okoli 189 milijonov evrov, poleg tega bodo izvedeni še projekti, ki se financirajo iz drugih virov. Po zagotovilih Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč v Ministrstvu za naravne vire in prostor bodo do jeseni oziroma konca leta 2026 izdane vse odločbe za poplačilo sredstev fizičnim osebam razen tistim, ki ne bodo uspeli dokončati sanacije oziroma je ta izjemno zahtevna.
Poseben poudarek je bil namenjen izgradnji gospodarske javne infrastrukture za nadomestitvene objekte za katere so zadolžene občine. Ob tem je bilo izpostavljeno, da je ključnega pomena, da občine morebitne izzive ali težave pravočasno naslovijo na Službo za obnovo ali Ministrstvo za naravne vire in prostor, zlasti na Direktorat za prostor in graditev oziroma Sektor za občinski prostorski razvoj, da se lahko postopki ustrezno pospešijo in uskladijo.
Predstavniki združenj občin so bili opozorjeni tudi na dejstvo, da Direkcija RS za vode določa prioritete izvajanja del na vodotokih na podlagi strokovnih kriterijev ter ob upoštevanju časovnih in tehničnih omejitev, med drugim tudi zaradi varovanja narave in usklajevanja z ribiškimi ter lovskimi dejavnostmi. Prav tako je potrebno za izvedbo sanacijskih ukrepov pripraviti strokovne podlage, projekte in izvesti vse potrebne postopke. Zato sanacija poteka postopno in v skladu z oceno tveganj.
Udeleženci so bili seznanjeni tudi z aktualnimi postopki odstranitve objektov na podlagi 151.a člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.
Večina ministrstev je že pristopila k izvajanju razvojnega dela popoplavne sanacije, ki se uresničuje prek programa razvojnih spodbud na področjih gospodarskega, okoljskega, družbenega, kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov. Ukrepi vključujejo tako neposredno financiranje državnih projektov kot tudi javne razpise pristojnih ministrstev. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je že objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v objekte vrtcev in osnovnega šolstva, ki bo zaključen 5. maja 2026. Izpostavljeno je bilo, da je ključno, da se vsi projekti zaključijo v predvidenih časovnih okvirih, in sicer do konca leta 2028.
Razprava je tekla tudi o morebitnih podražitvah projektov zaradi globalnih razmer in težav pri dobavi materialov. Ugotovljeno je bilo, da sicer obstajajo določeni pritiski na rast cen, vendar izrazitejših podražitev za zdaj še ni. Ob tem je bilo poudarjeno, da je treba morebitne zahtevke izvajalcev za povišanje pogodbene vrednosti skrbno in strokovno preveriti z vidika upravičenosti ter z razpoložljivimi sredstvi ravnati preudarno in racionalno.
Državni sekretar je ob zaključku poudaril, da so se občine po poplavah in plazovih avgusta 2023 ter ob kasnejših naravnih nesrečah izkazale z izjemno odgovornim in učinkovitim delom. Zahvalil se je za dosedanje skupno delo in izrazil prepričanje, da bo tak pristop temelj za dokončanje sanacije do konca leta 2028. Ob tem je ponovno izpostavil, da se lahko občine v primeru kakršnih koli izzivov ali odprtih vprašanj vedno obrnejo na Službo za obnovo, ki jim bo nudila vso razpoložljivo podporo.