Evropska sredstva za okrevanje in odpornost: Skupaj do cilja – prehod v krožno gospodarstvo

Na planetu z omejenimi končnimi viri je raba surovin omejena. Ohranjanje vse redkejših virov in zmanjševanje vpliva njihove rabe na okolje naslavlja model krožnega gospodarstva. Cilj je, da izdelki in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v nizkoogljično gospodarstvo predstavlja razvojno priložnost. Prinaša koristi podjetjem in gospodarstvu, spodbuja inovacije in znižuje negativen okoljski vpliv v dobavnih verigah.

Slovenija je ukrepe za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo vključila tudi v Načrt za okrevanje in odpornost (NOO).

Vzpostavitev okvira za trajnostno in zeleno transformacijo - reforma 

Z izvedbo reforme sta bila vzpostavljena strateški in pravni okvir, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo.

• Spremenjeni sta bili Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredba o odpadkih, ki povečujeta organizacijsko in finančno odgovornost proizvajalcev ter spodbujata vključevanje recikliranih materialov v nove izdelke.
• Vzpostavljeno je bilo zeleno proračunsko načrtovanje, ki je uvaja metodologijo za opredelitev in oceno elementov javnega proračuna, ki vplivajo na okoljske politike. Metodologija je v veljavi od 1. januarja 2024.
• Vzpostavljena je bila tudi enotna točka, ki podpira podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Pri izvedbi reforme so sodelovali Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).

Prva dva mejnika, povezana z izvedbo reforme, to je »Operativna enotna točka za krožno gospodarstvo« in »Začetek veljavnosti sprememb podaljšane odgovornosti proizvajalcev in predelave odpadkov«, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) izplačala decembra 2023. Tretji mejnik »Razvoj in uporaba metodologije zelenega proračunskega načrtovanja« je Slovenija uveljavljala v okviru četrtega zahteva za plačilo, ki ga je EK v celoti izplačala novembra 2025.

Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo – naložba

Cilj naložbe je bil podpreti prehod podjetij v krožno gospodarstvo z dodeljevanjem nepovratnih sredstev.

V okviru naložbe je MGTŠ podprlo 154 slovenskih podjetij oziroma 291 projektov/aktivnosti, s čimer je presežen prvotni cilj naložbe – 150 projektov.

Naložbo je ministrstvo skupaj z Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije izvedlo v dveh sklopih. Del prvega sklopa so bili strateško-razvojni projekti, v okviru katerih so podjetja pripravila strategije in razvila poslovne modele za prehod v krožno gospodarstvo, v okviru drugega sklopa pa so na podlagi tega izvedla prednostne projekte, ki konkretno prispevajo k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.

Za izvedbo naložbe je Evropska unija prispevala 14,7 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem).

Mejnik naložbe »Izdani sklepi o sofinanciranju za podporo podjetjem pri prihodu v krožno gospodarstvo« je Slovenija uveljavljala v okviru četrtega zahtevka za plačilo, cilj naložbe »Število projektov za podporo podjetjem pri prehodu v krožno gospodarstvo« pa uveljavlja v okviru šestega zahtevka za plačilo, ki ga je EK posredovala marca 2026.

Večja predelava lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo – naložba

Slovenija kot ena izmed štirih najbolj gozdnatih evropskih držav razpolaga z zadostnimi količinami lesa za dolgoročen razvoj, ki temelji na domači surovini.

Cilj naložbe v okviru NOO je spodbuditi vlaganja lesno-predelovalnih podjetij v nove zmogljivosti za predelavo lesa in v širitev obstoječih.

MGTŠ je preko javnega razpisa podprlo izvedbo projektov slovenskih podjetij, ki sledijo načelom okolju prijazne proizvodnje in trajnostne gradnje. To bo prispevalo k večji domači predelavi lesa na podlagi okolju prijaznega proizvodnega procesa in učinkovite rabe virov.

Za izvedbo naložbe je predvidenih 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev  iz Mehanizma.

Mejnik in prvi cilj, povezana z naložbo - »Sklepi o nepovratnih sredstvih za projekt, ki podpirajo predelavo lesa« in »Število projektov za podporo predelavi lesa« - sta del petega zahtevka za plačilo, ki ga je EK že pozitivno ocenila. Izplačilo Slovenija pričakuje še v tem mesecu.

Drugi cilj »Število projektov, ki podpirajo predelavo lesa« bo vključen v zadnji, sedmi zahtevek za plačilo, ki ga bo Slovenija EK posredovala do konca septembra 2026.

Slovenija bo sprva načrtovani cilj presegla. V okviru naložbe naj bi izvedla vsaj 28 projektov. Že zdaj je zaključenih 46 od skupno 56 projektov.