Ministrica Mateja Čalušić z deležniki o interventnih ukrepih

Sestanka so se udeležili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik.

Pogovorili so se o tveganjih, ki jih prinaša trenutna geopolitična situacija, ter o njenem vplivu na podražitve hrane, repromateriala in fosilnih goriv. Strinjali so se, da je v danih razmerah potrebno zaščititi tako kmeta kot potrošnika. Namen srečanja je bil predvsem vzpostaviti reden dialog ter omogočiti izmenjavo mnenj med deležniki iz različnih delov sektorja – od primarne kmetijske proizvodnje in predelovalne industrije do trgovinske dejavnosti.

Deležniki so enotno izpostavili, da je področje energentov trenutno najbolj problematično. Stroški energije vplivajo na vse dele agroživilske verige – od kmetijskih gospodarstev do predelovalne industrije in trgovine.

Ministrica Mateja Čalušić je na sestanku predstavila predlog interventnega ukrepa: »Pripravili smo osnovna izhodišča, ki jih moramo najprej obravnavati znotraj vlade. Predlog med drugim predvideva možnost znižanja davka na dodano vrednost (DDV) na pet odstotkov, vendar je razprava še v teku. Pomembno je ugotoviti, ali je ukrep dovolj ciljan in ali zajame tiste skupine, ki jih želimo zaščititi. Predlagani so bili tudi drugi ukrepi, kot so spodbude prek katastrskega dohodka, gozdnih cest in drugih mehanizmov, ki so bili v preteklosti že uporabljeni.«

Predstavljene so bile tudi pobude za krepitev lokalnih prehranskih verig, s poenostavitvijo obstoječega sistema javnega naročanja, ki bi omogočile večjo prisotnost lokalne hrane. To so ključni koraki, ki jih ministrstvo že dalj časa izpostavlja. Poudariti velja, da je za večjo prehransko avtonomijo nujna obnova odnosov v nabavnih verigah ter več pogodb med kmeti in živilsko industrijo. Pomembno je, da kmetje pridelujejo tiste surovine, ki jih industrija dejansko potrebuje, zato je nujno boljše usklajevanje in sodelovanje. Le dobro sodelovanje med kmeti in živilsko industrijo lahko pripelje do zmanjšanja odvisnosti od uvoza. Bistveno je tudi, da se v dvig konkurenčnosti slovenskega kmetijskega in živilskega sektorja dolgoročno vlaga z ukrepi skupne kmetijske politike.

V prihodnjem tednu se bodo ponovno sestali v sklopu delovne skupine. Takrat bodo natančneje opredelili način organizacije ter pripravili izhodišča za ukrepe, ki bi jih lahko po potrebi uvedli v naslednjih mesecih. Delovna skupina bo pripravila tudi akcijski načrt za srednjeročno in dolgoročno krepitev agroživilskih verig, da se zagotovi cenovno dostopno hrano za potrošnike, hkrati pa se ne obremeni nobenega od partnerjev v verigi.