Odziv na pismo društva Srebrna nit v zvezi z aktualnimi izzivi na področju dolgotrajne oskrbe

Najprej se vam želimo iskreno zahvaliti za vaše pismo, za jasno izražene predloge ter za vaše dolgoletno delo na področju zagovorništva starejših. Vaše delo cenimo in ga razumemo kot pomemben prispevek k razvoju sistema dolgotrajne oskrbe.

Z vami delimo temeljno izhodišče, da mora sistem dolgotrajne oskrbe temeljiti na dostojanstvu, pravičnosti in dostopnosti za vse. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil vzpostavljen prav s tem ciljem. Hkrati se zavedamo, da gre za enega največjih in najzahtevnejših sistemov, ki jih država uvaja na področju socialne politike. Takšni sistemi se ne vzpostavijo čez noč, temveč se razvijajo postopno, v dialogu in na podlagi izkušenj iz prakse. 

Vaše pismo razumemo kot pomemben del tega procesa. 

Razumemo vašo skrb glede razlik med stanovalci domov za starejše, ki izhajajo iz prehodnega obdobja. Gre za situacijo, v kateri vzporedno delujeta stari in novi sistem, pri čemer ob uvedbi nove ureditve ni bilo poseženo v že pridobljene pravice posameznikov. Tak pristop je v zakonodajni praksi običajen, saj zagotavlja pravno varnost in stabilnost. Novi sistem postopoma uvaja enotna pravila za vse nove uporabnike, zato so razlike, ki jih izpostavljate, predvsem posledica tega prehoda. Zavedamo se, da takšno stanje ni idealno, zato ga sistematično spremljamo. Interventne zakonodajne rešitve so že pripravljene in bodo ob konstituiranju novega Državnega zbora lahko nemudoma obravnavane. Naš cilj ostaja dolgoročno enoten, pravičen in vzdržen sistem za vse. 

Zavedamo se, da zamude pri odločanju o pravicah za uporabnike predstavljajo izziv, zato smo k reševanju zaostankov pristopili z več konkretnimi ukrepi. V postopke odločanja smo že pred tedni vključili dodatne zunanje strokovnjake, ki pomagajo pospešiti izdajo odločb, hkrati pa smo z aprilom poskrbeli za 26 dodatnih zaposlitev. Pripravljamo tudi dodatne organizacijske in sistemske ukrepe za nadaljnje skrajševanje postopkov. 

Nadalje. Vprašanje datuma nastanka pravice je z vidika pravičnosti nedvomno pomembno. Ob tem pa je treba upoštevati, da dolgotrajna oskrba vključuje različne vrste pravic in upravičencev, zato bi enotna sprememba lahko imela širše posledice ter odprla nova vprašanja enake obravnave. Predloge, ki jih izpostavljate, bomo zato skrbno preučili z vidika pravičnosti, pravne varnosti in dolgoročne vzdržnosti ureditve. 

Na področju oskrbe na domu se zavedamo, da sistem še ni zaživel v polnem obsegu. Trenutno je v fazi vzpostavitve, izvajalci pa se kadrovsko krepijo, kar bo v prihodnje omogočilo širši obseg storitev. Veliko je odvisno tudi od aktivnosti občin, saj so ključne nosilke organizacije dolgotrajne oskrbe na terenu. Mreža izvajalcev je bila po vsej Sloveniji vzpostavljena že v začetku leta, njeno delovanje pa se postopno krepi. 

Vaši predlogi glede kombiniranja storitev in denarnih prejemkov ter vključevanja dodatnih deležnikov imajo veliko težo, vendar zahtevajo celovito presojo njihovih sistemskih, organizacijskih in finančnih učinkov. Ob tem želimo poudariti dejstvo, da javni zdravstveni zavodi že po veljavni ureditvi lahko sodelujejo kot izvajalci storitev, kar se v praksi na posameznih območjih že dogaja. Prav tako prepoznavamo pomembno vlogo prostovoljstva kot dopolnitve sistema, zato aktivno iščemo načine za njegovo nadaljnje krepitev.

Prav tako se zavedamo resnosti kadrovskih izzivov, zato smo že pred letom in pol sprejeli interventni kadrovski zakon, ki z osmimi različnimi ukrepi (od štipendiranja do lažjih prekvalifikacij in uporabe tehničnih pripomočkov) že pomaga pri premagovanju teh ovir. Gre za proces, ki zahteva čas in vztrajnost. Dolgotrajna oskrba je področje, ki je neposredno odvisno od ljudi, zato so vprašanja plač, delovnih pogojev, izgorevanja in privlačnosti poklicev ključna. Vzpostavljanje sistema predstavlja širši družbeni izziv, ki zahteva usklajeno delovanje države, zato na ministrstvu ves čas aktivno sodelujemo pri iskanju rešitev, ki bodo izboljšale položaj zaposlenih ter zagotovile stabilnost sistema. 

Kar zadeva organizacijo storitev in normative je bila standardizacija uvedena z namenom večje preglednosti, pri čemer mora sistem ohraniti tudi človeško dimenzijo oskrbe. Zato smo skupaj s stroko in izvajalci preverili obstoječe rešitve ter jih po potrebi prilagodili. Naš cilj je bila transparentnost: da je jasno, kaj uporabniku pripada, in razvidno, da so bile storitve tudi dejansko izvedene. Čas se ne beleži v minutah, temveč se beležijo opravljene storitve. Vsaka storitev ima orientacijsko časovno vrednost, ki temelji na povprečjih, ne pa na natančnem merjenju vsake posamezne izvedbe. 

Glede vprašanja kriznih namestitev želimo poudariti, da smo jih na ministrstvu prvič sploh sistemsko uvedli. Do zdaj ni bilo jasno določenega mehanizma, ki bi omogočal takojšnjo namestitev oseb, ki zaradi naravnih nesreč, nasilja ali drugih kriznih situacij ostanejo brez strehe nad glavo. Javni zavodi in koncesionarji danes z dovoljenjem Ministrstva za solidarno prihodnost lahko zagotavljajo brezplačne krizne namestitve do 21 dni, z možnostjo podaljšanja. Se pa zavedamo regionalnih razlik in omejenih kapacitet, zlasti v večjih urbanih okoljih, kot je Ljubljana, zato bomo to področje še naprej razvijali in iskali najboljše rešitve. 

Dolgotrajna oskrba je skupen projekt družbe. Vaše pismo razumemo kot izraz skrbi za ljudi, ki ta sistem najbolj potrebujejo, in kot povabilo k sodelovanju. Na ministrstvu ostajamo zavezani odprtemu dialogu ter sodelovanju s stroko, izvajalci in civilno družbo pri skupnem iskanju rešitev. Prepričani smo, da lahko le s takšnim pristopom zgradimo sistem, ki bo dolgoročno zagotavljal dostojanstvo, varnost in dostopnost za vse. 

Z veseljem bomo z vami nadaljevali dialog, zato naj bo naš odgovor hkrati povabilo na delovno srečanje, kjer bomo lahko skupaj pregledali predlagane rešitve in se dogovorili o nadaljnjih korakih.