Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Začetek nacionalnega projekta Prepoznava govora v javnem zdravstvenem sistemu

Ministrstvo za zdravje je 4. aprila izvedlo zagonski sestanek projekta »Prepoznava govora« za vzpostavitve enotne nacionalne rešitve, ki bo zdravstvenim delavcem omogočala hitrejšo, učinkovitejšo in bolj kakovostno pripravo zdravstvene dokumentacije.
Delovna skupina sedi v veliki sejni sobi Ministrstva za zdravje.

Začetek nacionalnega projekta Prepoznava govora v javnem zdravstvenem sistemu. | Avtor: Ministrstvo za zdravje

Gre za enega od projektov v okviru celovite digitalne preobrazbe zdravstva, s katerim želimo izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži omogočiti uporabo enotnega sistema za pretvorbo govora v tekst. Projekt bo prispeval k uresničevanju strateške vizije razvoja e-zdravja, katere cilj je vzpostaviti sodoben, učinkovit in na pacienta osredotočen zdravstveni sistem ter povečati učinkovitost delovnih procesov v zdravstvu.

Na uvodnem sestanku so bili podrobno predstavljeni projektna organizacija, ključni deležniki ter ključne funkcionalnosti nacionalne rešitve. Ministrstvo za zdravje je naročnik, strateški usmerjevalec in lastnik rešitve, NIJZ upravljavec centralne infrastrukture, izvajalci zdravstvene dejavnosti pa so njeni končni uporabniki.

V projekt so prek vzpostavljene delovne skupine aktivno vključeni tudi predstavniki izvajalcev zdravstvene dejavnosti, in sicer kot ključni uporabniki in dolgoročni »jezikovni ambasadorji« za nacionalno uvedbo po posameznih medicinskih specialnostih. Predvideni zavodi, vključeni v pilotsko fazo implementacije rešitve, so:

  • Univerzitetni klinični center Ljubljana,
  • Univerzitetni klinični center Maribor,
  • Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
  • Splošna bolnišnica Slovenj Gradec,
  • Splošna bolnišnica Izola,
  • Zdravstveni dom Domžale,
  • Zdravstveni dom Ljubljana.

S predstavnikom kliničnih farmacevtov v delovni skupini sodeluje tudi Lekarniška zbornica Slovenije.

Projekt je del slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost ter se v celoti financira iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, razen DDV, ki se financira iz proračuna Republike Slovenije.