Naša razstava Vsak milimeter šteje v Posavskem muzeju Brežice

Ob otvoritvi so udeležence nagovorili: Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice, ki je dogodek tudi povezovala, Natalija Polenec, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave RS in Martina Orehovec, kustosinja, vodja projekta TMS, ki nam je predstavila razstavo. 

Glasbena šola Brežice je otvoritev popestrila s prijetnim in zanimivim štiriročnim glasbenim nastopom na klavirju.

Med številnimi udeleženci otvoritve bi želeli še posebej omeniti gospoda Janeza Slaka, soavtorja razstave in avtorja knjige 80 let geodetske službe v Sloveniji, vodjo geodetske pisarne Brežice Dušanko Najvirt Jeličić, prijetno pa nas je presenetil obisk svetovno znanega geodeta dr. Bojana Šavriča, omenjenega tudi med gradivi naše razstave, avtorja Ekvivalentne Zemljine kartografske projekcije (Equal Earth projection).

Generalni direktor Geodetske uprave RS je v svojem govoru poudaril, da družba, ki ne skrbi za svojo preteklost, nima svetle prihodnosti in zatrdil, da je ta razstava dokaz, da smo lahko brez skrbi za prihodnost geodetske dejavnosti in geodetske stroke.

Prav tako je poudaril, da si na Geodetski upravi prizadevamo, da bi dokazi o tehniški dediščini našli pravo mesto v družbi. Če bo pričujoča razstava prinesla kakšen zanimiv, zvedav pogled generacij, ki prihajajo, potem je razstava dosegla svoj namen.«

Razstava na razstavnih panojih kronološko predstavlja glavne razvojne mejnike geodezije in pojasnjuje pojme, povezane tako z geodezijo kot zemljemerstvom, ter nas seznanja s kartografijo ter pomenom polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja kot tudi drugih pomembnih osebnosti, kot so bili Jurij Vega, Peter Kozler, Franc Anton Steinberg in mnogi drugi, ki so slovensko geodezijo postavili ob bok evropski znanosti na tem področju.

Geodetska uprava opravlja naloge državne geodetske službe v Sloveniji. Njeno poslanstvo je zagotavljanje kakovostne uradne prostorske podatkovne infrastrukture ter sistema zemljiške administracije, ter našim uporabnikom zagotavljati učinkovite storitve in kakovostne uradne prostorske podatke na standardiziran način.

V delovno področje Geodetske uprave sodijo naloge državne geodetske službe, ki zajemajo vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirk podatkov na področju

• osnovnega geodetskega sistema,
• evidentiranja nepremičnin v katastru nepremičnin,
• množičnega vrednotenja nepremičnin,
• državne meje,
• prostorskih enot in hišnih številk,
• zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ter
• topografskega in kartografskega sistema.

Vse naše današnje delo pa temelji na dolgi in pestri zgodovini geodetske dejavnosti na slovenskem.

Pred dvema letoma smo obeležili 80 let delovanja državne geodetske službe na slovenskem ozemlju, seveda pa ima Geodezija in z njo geodetska služba v Sloveniji še bistveno daljšo in pestro zgodovino.

Poznana je trditev da se iz zgodovine učimo in to velja tudi za geodetsko stroko. Veliko tega, kar danes človeštvo ima, je pravzaprav podedovano iz preteklosti in je nastalo na podlagi spoštovanja izkušenj iz zgodovine. Zato moramo znati vse to ceniti in na pravilen način predstaviti širši strokovni in laični javnosti.

Zaposleni na Geodetski upravi se skupaj z drugimi deležniki geodetske stroke zavedamo pomena ohranjanje starih načrtov, arhivskih letalskih posnetkov oziroma celotnih arhivskih elaboratov izmere in njihove pretvorbe v digitalno obliko. Preteklost in zgodovino stroke moramo pravilno umestiti v zgodovinsko in kulturno dediščino.

In prav zaradi tega, da bi širšo javnost opozorili na bogato tehniško dediščino in na samo geodetsko stroko, so se kolegi geodeti že davnega leta 1987 odločili postaviti Slovensko geodetsko zbirko, ki je bila več kot tri desetletja na ogled obiskovalcem gradu Bogenšperk.

Veseli nas, da je Tehniški muzej Slovenije že pred 35 leti prepoznal vso to bogato tehniško dediščino geodezije in geodetskih instrumentov, ter da jo uspešno neguje in skrbi zanjo vse do danes.

Razstava je bila od otvoritve 18. 9. 1987 do njenega zaprtja 15. 9. 2021 (tri dni manj kot 34 let) postavljena na gradu Bogenšperk. Od maja 2022 do danes pa je bila kot priložnostna oziroma začasna razstava, na ogled na 7 prizoriščih širom Slovenije in sicer:

• 18. 5. do 18. 12. 2022 v depojih državnih muzejev, Park vojaške zgodovine Pivka,
• 15. 2. 2023 – 30. 6. 2023 - FGG oddelek za geodezijo,
• Junij 2023 - 30. 9. 2023 - Grad Sevnica - V atriju sevniškega gradu in JZ stolpu Albert Felicijanove dvorane,
• 18. decembra 2023 – 25. Januar 2024 je bila na ogled v Kulturnem domu v Gorici v Italiji,
• 21. 3. 2024 do konca leta 2024 – Pokrajinski zgodovinski arhiv Ptuj,
• 14. 1. 2025 do 14. 5. 2025 - Galerija Delavskega doma v Trbovljah - DDT,
• 31. 3. 2026 grad Brežice.

Naj vas povabim k ogledu razstave predvsem pa, da vtise z razstave delite tudi s svojimi bližnjimi ki jih lahko povabite k ogledu razstave do 10. maja 2026 in na ta način naredite reklamo za geodezijo in pomagate promovirati poklic geodeta.