Ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (MC14 WTO) prinesla znaten napredek

Konference se je udeležila tudi delegacija Republike Slovenije. Delo za končni dogovor se bo nadaljevalo v Ženevi, saj se 14. ministrska konferenca MC14 v okviru Svetovne trgovinske organizacije ni zaključila povsem po pričakovanjih. V spremenjeni geopolitični in geoekonomski realnosti, ki predstavlja dodatno preizkušnjo za svetovni trgovinski sistem in WTO, državam članicam kljub znatnemu napredku ni uspelo doseči dogovora o končnem svežnju izidov, zato se bodo pogajanja nadaljevala v Ženevi.

Zaradi pomanjkanja časa in politične volje žal ni prišlo do dogovora o obdobju podaljšanja moratorija na uvozne carine na elektronske prenose (e-moratorija). Brez dogovora o tem elementu ni bilo mogoče sprejeti celotnega svežnja izidov MC14, ki vključuje tudi že dogovorjeno ministrsko izjavo o potrebni modernizaciji (reformi) WTO.

Glede prenove WTO so članice na MC14 skušale doseči dogovor glede treh ključnih vprašanj:

1. ugotoviti, kaj vse v sistemu dobro deluje, in je zato vredno ohraniti ali celo okrepiti,
2. določiti, kaj v sistemu ne deluje (kritik je precej), in je zato treba posodobiti in
3. posodobiti WTO, da bo bolj učinkovita, odzivna in relevantna za izzive prihodnosti, ne le sedanjosti.

Ena od možnih poti naprej je večja prožnost formatov in odločanja v okviru obstoječih pravil, kar vključuje tudi plurilateralne dogovore na področjih skupnega interesa. V okviru MC14 je bil tako dosežen pomemben dogovor o začasni uporabi plurilateralnega Sporazuma o elektronski trgovini (ECA), ki prinaša uveljavitev osnovnega nabora pravil za digitalno trgovino. Sporazum bo veljal za 66 podpornic (tudi za Slovenijo), ki predstavljajo 70 % svetovne digitalne trgovine (ta obsega že četrtino svetovne trgovine in še pridobiva na pomenu). 

Republika Slovenija je na MC14 svoje stališče sproti usklajevala z ostalimi državami članicami Evropske unije v okviru Sveta EU za zunanje zadeve – trgovina, ki je v Kamerunu zasedal na začetku in na koncu MC14. Kljub temu, da so bile ambicije EU do pogajalskih vprašanj in še posebej glede reforme WTO višje od večine ostalih, je na konferenci nastopala konstruktivno in v smeri iskanja kompromisnega dogovora.

Takšno držo bo EU ohranila tudi v nadaljevanju pogajanj o odprtih zadevah in si prizadevala, da čim prej pride do potrebnega dogovora, tudi na področju pogajanj o nadaljnji ureditvi subvencij v ribištvu in kmetijstvu ter glede razvojnih vprašanj, ki so posebej pomembna za države v razvoju in manj razvite države.

Delo za dogovor o odprtih vprašanjih iz Yaoundéja se bo v Ženevi nadaljevalo predvidoma na rednem majskem zasedanju Generalnega sveta. To je namreč najvišji organ odločanja WTO v času med ministrskimi konferencami, ki običajno potekajo vsaki dve leti.

Za končni dogovor že pripravljene multilateralne odločitve in izjave:

• ministrska izjava o modernizaciji WTO s temelji programa dela, ki naj bi privedlo do rezultata na naslednji, 15. ministrski konferenci (MC15),
• ministrska odločitev o elektronski trgovini (vključuje dogovor o e-moratoriju),
• ministrska odločitev o moratoriju na pritožbe, ki niso kršitve v okviru Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (TRIPS),
• paket dodatnih olajšav za manj razvite države (LDC) ob napredovanju v kategorijo držav v razvoju.

Napredek in dosežki na MC14:

• ministrska odločitev o nadaljnji podpori vključevanju malih in občutljivih gospodarstev (SVE) v mednarodni trgovinski sistem,
• ministrska odločitev o večji prožnosti in boljši operacionalizaciji posebne obravnave za države v razvoju v okviru sporazumov WTO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (SPS) in o tehničnih ovirah v trgovini (TBT),
• ministrski dogovor o nadaljevanju pogajanj za odpravo škodljivih subvencij v ribištvu – potem ko je 15. 9. 2025 stopil v veljavo Sporazum o ribiških subvencijah, je skupno število podpisnic naraslo na 119,
• ministrska odločitev o začasni uporabi plurilateralnega Sporazuma o elektronski trgovini (ECA) – 66 podpisnic, ki predstavljajo 70 % digitalne trgovine,
• ministrska izjava o plurilateralnem Sporazumu o olajševanju naložb za razvoj (IFDA) – podpisuje ga in njegovo vključitev v pravila WTO podpira 129 članic WTO (od skupaj 166),
• ministrska izjava o pomenu Plurilateralnega začasnega arbitražnega sporazuma (MPIA), ki je edina alternativa od 2019 blokiranemu reševanju trgovinskih sporov na pritožbeni stopnji; podpisuje ga 61 članic WTO, ki predstavljajo 60 % svetovne trgovine.

 EU in članice Celovitega in naprednega čezpacifiškega partnerstva (CPTPP) so sprejele ministrsko izjavo o skupni podpori WTO in se zavezale sodelovanju pri njeni reformi ter tudi nadaljnjemu bilateralnemu sodelovanju.

WTO in mednarodni trgovinski sistem ostajata pomembna za predvidljivost mednarodne trgovine in naložb, še posebej za Slovenijo kot izrazito izvozno usmerjeno državo. V okviru EU bomo v sodelovanju z drugimi članicami WTO nadaljevali prizadevanja za napredek pri različnih elementih svežnja iz Yaoundéja ter za celovito in tehtno prenovo WTO.

Več si lahko preberete na povezavi Evropske komisije in WTO MC14.