Kakovost dokumentacije kot ključni dejavnik učinkovitosti postopkov

V okviru posveta je Rok Velišček, direktor po pooblastilu Urada za mnenja, soglasja in vodne pravice na DRSV, predstavil vlogo Direkcije v postopkih prostorskega načrtovanja ter ključne dejavnike, ki vplivajo na trajanje postopkov. Ob tem je poudaril:  »Ključni dejavnik trajanja postopkov ni le zakonodajni okvir in delovanje sistema, temveč tudi kvalitetno pripravljena projektna dokumentacija, saj lahko le ustrezno pripravljene strokovne podlage preprečijo zaplete v postopkih mnenj in tako bistveno pospešijo sprejemanje prostorskih načrtov.«

Odločilnega pomena je ustrezno vrednotenje vpliva prostorskega načrtovanja in preprečitev škodljivega vpliva izvedbe plana na okolje, pri čemer je na področju voda zlasti pomembno analizirati poseganje na varstvenih in ogroženih območjih ter na vodnih zemljiščih.

Direkcija Republike Slovenije za vode ob tem poudarja, da je v zadnjem obdobju uspela bistveno zmanjšati upravne zaostanke na področju izdaje mnenj na prostorske načrte, s čimer se postopki že pospešujejo. Z dokumentacijo pripravljeno na podlagi dejanskih zmožnosti prostora in ob upoštevanju omejitev predpisov, bi se v nadaljnje izognili ponavljajočemu se dopolnjevanju vlog, kar bi dodatno prispevalo k hitrejšim postopkom sprejemanja prostorskih načrtov.

Izkušnje Direkcije kažejo, da do podaljševanja postopkov pogosto prihaja zaradi neustrezno pripravljene dokumentacije, zlasti v primerih poseganja na poplavna, plazljiva in vodovarstvena območja ter na vodna in priobalna zemljišča. V teh primerih se pojavljajo posegi brez ustreznih strokovnih podlag, umeščanje v nesprejemljive razrede nevarnosti ali brez vrednotenja sprejemljivosti posegov ter brez načrtovanih omilitvenih ukrepov za zmanjšanje nevarnosti oziroma tveganja na sprejemljivo raven.

V nadaljevanju je bilo izpostavljeno, da je treba nasloviti problematiko neustrezno pripravljene dokumentacije, vzpostaviti sistem ozaveščanja in primerov dobre prakse ter urediti področje priprave okoljskih poročil z uvedbo projektantske odgovornosti.

Posvet je ponovno potrdil pomen kakovostno pripravljenih strokovnih podlag kot enega ključnih pogojev za učinkovito in strokovno utemeljeno prostorsko načrtovanje, ki omogoča usklajeno umeščanje posegov v prostor ter zmanjšuje tveganja na območjih, kjer so prisotne omejitve.