Slovenija prvič sodeluje pri predlogu za vpis v Unescov register dobrih praks

Pri večnacionalnem predlogu alpske prehranske dediščine za vpis v Unescov register dobrih praks kot predstavnik Slovenije sodeluje Ministrstvo za kulturo. Skupnostni programi varovanja v Sloveniji, Švici, Franciji in Italiji vzpostavljajo dolgoročen okvir varovanja alpske prehranske dediščine kot živega izraza znanja, identitete, lokalnih praks in trajnostnega načina življenja, poseben poudarek pa namenjajo medgeneracijskemu prenosu znanja ter vključevanju dediščine v trajnostne lokalne dobavne verige.

V pripravo slovenskega dela predloga so vključeni številni partnerji s področij kulture, dediščine, raziskovanja, regionalnega razvoja in turizma, pa tudi nosilci dediščine, lokalne skupnosti, društva in posamezniki, ki s svojim delovanjem ohranjajo in razvijajo alpsko prehransko kulturo.

Alpska prehranska dediščina se vsebinsko navezuje na več enot, vpisanih v slovenski register nesnovne dediščine, kot so: planinska paša in predelava mleka, priprava bohinjskega mohanta  in bovških krafov, izdelovanje trničev in pisav, čebelarstvo,  sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov ter sušenje sadja. V registru je doslej vpisanih 138 enot in evidentiranih 408 nosilcev.

Med tem ko ima Slovenija na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine že sedem raznolikih in aktualnih vpisov, od Škofjeloškega pasijona, suhozidne gradnje in reje lipicancev do babištva, Slovenija prvič sodeluje pri predlogu za vpis v Unescov register dobrih praks.

V imenu Republike Slovenije je predlog podpisala stalna predstavnica pri Unescu in veleposlanica v Parizu Renata Cvelbar Bek. Medvladni odbor bo o vpisu predvidoma odločal na zasedanju konec 2027, na podlagi predhodnega mnenja evalvacijskega telesa.