Slovenija na 83. seji Stalnega odbora Alpske konference pod italijanskim predsedovanjem
Slovenijo sta na zasedanju zastopali Blanka Bartol, vodja slovenske delegacije, ter Majda Lovrenčič, kontaktna točka Alpske konvencije na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki v Sloveniji opravlja vlogo nosilnega organa za izvajanje konvencije. | Avtor: MNVP
Na ločenih srečanjih so se sestali vodje delegacij pogodbenic Alpska konvencija in opazovalke. Na 83. seji Stalnega odbora Alpske konference, osrednjega organa za koordinacijo izvajanja mednarodne pogodbe o varovanju in trajnostnem razvoju Alp, pa so pogodbenice in opazovalke skupaj obravnavale napredek pri izvajanju programa italijanskega predsedovanja ter mandatov delovnih skupin.
Slovenijo sta na zasedanju zastopali Blanka Bartol, vodja slovenske delegacije, ter Majda Lovrenčič, kontaktna točka Alpske konvencije na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki v Sloveniji opravlja vlogo nosilnega organa za izvajanje konvencije.
Osrednja tema zasedanja Stalnega odbora so bili aktualni podnebni, okoljski in razvojni izzivi, s katerimi se sooča alpski prostor ter potreba po okrepljenem mednarodnem sodelovanju. Italijansko predsedstvo je ob tej priložnosti poudarilo pomen čezmejnega učenja in izmenjave dobrih praks, zato je predlagalo, da se Alpska konvencija še izraziteje uveljavi kot platforma za strukturirano izmenjavo izkušenj o lokalnem prilagajanju podnebnim spremembam. V ta namen je predsedstvo sprožilo zbiranje zglednih praks iz vseh alpskih držav. Cilj pobude je vzpostaviti raznoliko in reprezentativno zbirko primerov, ki bo omogočila poglobljeno metaanalizo ter prispevala k prepoznavanju prenosljivih, inovativnih in učinkovitih pristopov za načrtovanje lokalnih prilagoditvenih ukrepov po celotnih Alpah. Končno poročilo bo pripravljeno do 84. seje Stalnega odbora. Slovenija je v nabor 84 praks prispevala nekaj primerov, v razpravi pa je omenila izvedeno oceno ranljivosti urbanih naselij kot podlago za ukrepanje ter priporočila ta prilagajanje naselij na podnebne spremembe, ki so bile javno predstavljene na nacionalni konferenci, 12. marca 2026 v Centru Rog v Ljubljani.
V okviru dejavnosti, namenjeni alpski kulturi, je predsedstvo predstavilo vprašalnik za izvedbo raziskave o zglednih primerih nesnovne dediščine, povezane s pridelavo hrane in alpsko kulinariko. »Alpska hrana« kot oblika kulturne dediščine bistveno prispeva k razumevanju posameznih kulturnih identitet in oblikovanju alpske krajine, hkrati pa izrazito prispeva k lokalni ekonomiji, odpornosti lokalnih skupnosti, varovanju krajine in biotske raznovrstnosti, krepi trajnostno upravljanje prostora ter privlačnost regije kot kakovostnega življenjskega okolja. Predsedstvo pričakuje, da bo izmenjava dobrih praks in mreženje med alpskimi regijami dodatno prispevalo k obnovi ravnovesja med ljudmi, naravo in kulturnim okoljem.
Poseben poudarek je bil namenjen pripravi 11. Poročila o stanju Alp, ki obravnava stanje alpskih ledenikov, spremembe permafrosta in celoten vodni krog v Alpah. Dokument bo predstavljal pomembno strokovno podlago za načrtovanje prihodnjih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam na ravni vseh pogodbenic. Predsedstvo je ob tem predstavilo tudi aktivnosti podpore lokalnim skupnostim pri spopadanju z vse pogostejšimi podnebnimi ekstremi, ki vse bolj vplivajo na varnost, infrastrukturo in razvojne perspektive alpskega prostora. Razprava je bila osredotočena na osnutek priporočil, ki bodo predložena ministrom na XIX. Alpski konferenci. Po mnenju Slovenije priporočila naslavljajo vsa relevantna področja, bi pa jih bilo treba nekoliko konkretizirati.
V okviru ustnega poročila je bila predstavljena izvedba projekta Forest EcoValue, ki ga s podporo programa INTERREG Alpski prostor izvaja Finpiemonte iz Torina. Projekt se osredotoča na izboljšanje razumevanja in vrednotenja ekosistemskih storitev alpskih gozdov, ki imajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, varstvu tal, ohranjanju biotske raznovrstnosti, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in zagotavljanju številnih drugih funkcij. V projektu sodeluje tudi Zavod gozdove Slovenije.
Odbor za alpsko biotsko raznovrstnost je predstavil osnutek Akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost v Alpah, ki sledi štirim stebrom biotske raznovrstnosti, ki so bili postavljeni v okviru slovenskega predsedovanja konvenciji 2023-2024, varstvo, povezljivost, obnova in spremljanje stanja biotske raznovrstnosti. Dokument vključuje tudi pregled ključnih izzivov na področju ohranjanja vrst in habitatov, vključno z izgubo habitatov, vplive podnebnih sprememb, povečan pritisk na naravne vire, ter komuniciranje, izobraževanje in financiranje ukrepov. Dokument bo pomemben prispevek k prizadevanjem za udejanjanje Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost – Kunming – Montrealskega sporazuma.
Preko svojih predstavnikov v strukturah in delovnih telesih Alpske konvencije aktivno prispeva k izvajanju nalog, ki so bili potrjeni s strani ministrov na Alpski konferenci 22. januarja 2025, na Brdu pri Kranju.
Po prejemu pripomb in predlogov pogodbenic, ki jih lahko predložijo do 16. aprila 2026, bosta dopolnjena osnutek 11. Poročila o stanju Alp in osnutek Akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost v Alpah ter predložena na 84. sejo Stalnega odbora.
Nemčija je predstavila ciljne usmeritve svojega prihajajočega predsedovanja Alpski konvenciji v letih 2027–2028, s poudarkom na krepitvi odpornosti alpskega prostora, nadgradnji zelenih politik ter izboljšanju usklajevanja med državami pogodbenicami. V svoj program je vključila sedem področij s katerimi nadaljuje in poglavja dosedanje delo konvencije: na naravi temelječe rešitve, biodiverziteto s poudarkom na pastoralizmu, neformalno izobraževanje, perspektive prostorskega razvoja Alp, hribovsko kmetijstvo, komuniciranje tveganj naravnih nevarnosti ter prilagajanje na podnebne spremembe v turizmu. Organiziranih bo 5 tematskih konferenc in predvideni sta dve poročili.